Zasadimo tiste rastline, ki jih imamo radi

Konec leta. Svet se umirja in narava že dolgo spi. V teh dneh se, če ne spadamo v skupino poblaznelih nakupovalcev, umirjamo tudi mi. Več časa je za druženje z družino in prijatelji, ob čaju in keksih, pogovorih. Najslajše je, če so sestavine pridelane na domačem vrtu ali nabrane v naravi.

Sredozemlje je bolj na suhem

Sredozemske začimbnice, kot so žajbelj, rožmarin, sivka, timijan, šetraj, ožepek in origano, bodo najbolje rasle na vrhu zeliščne spirale, kjer smo vgradili veliko proda in peska in voda odteka navzdol. Spet druge, kot so drobnjak, šopasti česen, majaron, pehtran, luštrek in bazilika, imajo rade humozna tla in več vlage, zato jih posadimo na vznožju in ne dodajajmo preveč drenažnega materiala. Bolje je, da skupine trajnih zelišč odmaknemo eno od druge, vmes pa posejemo in posadimo enoletnice, kot sta ognjič in kapucinka, ali enoletna zelišča, kot so koriander, šetraj in modri glavinec.

Greda za čajne rastline

Če se bomo odločili za gredo, na kateri bomo predvsem pridelovali čajne rastline, bomo posadili meliso, meto, monardo, kamilico, ognjič. Vedeti pa moramo, da tem rastlinam nadzemni deli pomrznejo, zato bo greda pozimi videti prazna. Morda vendarle zasadimo med njih še nekaj sivke, žajblja, ožepka, šetraja, da bo greda tudi pozimi privlačna.

Največji vrt je narava

Ne pozabimo na samorasla avtohtona zdravilna zelišča, kot so rman, ozkolistni trpotec, šentjanževka, kislica, trobentica, marjetica, vijolica, tavžentroža. Z malo napora si v vrt naselimo čemaž ob vznožje grmovnic, kjer bo v prijetni senci.