Jasna Marin
Kumare, bučke in buče na prosto sejte šele, ko se zemlja ogreje na 15 °C. Za lažjo orientacijo: temperatura tal v Mariboru je bila minuli teden po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje na globini 5 cm zgolj 4,5 °C, na globini 10 cm pa 7,5 °C. Informacije o temperaturi tal najdete na povezavi: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/. Če semena toploljubnih rastlin sejete v prehladno zemljo, kalijo počasi in zgubljajo veliko energije, hitreje jih napadejo tudi različne bolezni, opozarja Davor Špehar iz Zelenega sveta. "V maju lahko sejete nizki fižol, nato še visoki fižol in lečo. Čičerko sejte med 10. in 15. majem," svetuje sogovornik. "Še vedno je uspešna tudi setev korenčka v maju in vse do konca julija. Če ste pozabil na peteršilj, ga na prosto lahko sejete do konca julija. Peteršilju ustrezajo rahla tla. Za korenasti peteršilj mora biti zemlja tudi dovolj globoka."
Paradižnik je marsikje kralj
Med najbolj priljubljenimi vrtninami, ki jih je Kolumb pripeljal v Evropo, so zagotovo paradižnik, paprika in jajčevci. Ponekod v rastlinjakih že rastejo sadike paradižnika, na prosto pa ga posadite šele po ledenih možeh.
Ima velike mesnate rumeno-rdeče plodove, ki so skoraj brez semen. Uporabite jih v solatah, lahko pa iz njih pripravite prav posebno rumeno omako," pove sogovornica.
Sadilna razdalja med paradižniki, tudi klasično rdečimi, naj bo približno 50 cm v vrsti in 80 cm med vrstami, rastlinam priskrbite oporo in jih obvezno posadite nekoliko globlje, kot so rasle v lončku, da se koreninski sistem okrepi in rastlina učvrsti.
Raje babure ali "špic"?
Babure so klasična oblika paprik in so v domači kuhinji priljubljene tako za solate kot za polnjene paprike.
Posebnosti v svetu jajčevcev
Imate radi jajčevce? Izbor je vedno pestrejši. Poleg temno vijoličnih jajčevcev, ki so primerni za peko na žaru, polnjenje, musako, jeseni pa ajvar, se morda navdušite tudi nad svetlo vijoličnim jajčevcem, kot je beatrice, ki oblikuje okroglo ovalne in rahlo rebraste plodove.
Doma pridelan sladki krompir
Čeprav ima v imenu besedo krompir, sladki krompir (Ipomea batatas), ki mu rečemo tudi batata, ne spada v družino razhudnikov kot navadni krompir, temveč med slakovke.
Zelenjavni vrtički v loncih
Gojenje vrtnin v posodah je vedno bolj priljubljeno iz več razlogov, opaža Sonja Glavač.
Napad in obramba na sadnem vrtu
Primož Brezovec iz Zelenega sveta svetuje, da v maju v malinjakih razredčite pregoste poganjke enkrat rodnih malin. "V malinjaku na meter v vrsti pustite 8-10 poganjkov. Maline, robide in tajberi v maju pripenjajte na žične opore. Na novo sajenih in pomlajenih drevesih skrbite za razporejanje in kasneje usmerjanje novih poganjkov v vodoravni položaj in rast enega poganjka za nadaljevanje v vrh."
Če niste popolnoma ustavili kodravosti pri breskvi, poberite okuženo listje, da glive ne ostajajo na drevesu. Ovele vejice na marelicah, ki jih napadla cvetna monilija, odrežite do osnove in sežgite. Prav tako je zdaj čas za zatiranje jablanovega škrlupa pri občutljivih sortah, še svetujejo v Zelenem svetu.
Nadležne uši
V maju se na sadnem drevju pogosto pojavijo listne uši, ki sesajo sokove, zavirajo rast in posledično deformirajo plodove ter prenašajo viruse. Z zvijanjem listov onemogočajo učinkovit nanos pripravkov za varstvo rastlin, zato je pomembno, da prepoznate prvi pojav in ukrepate takoj, ko jih zagledate, svetuje Brezovec.
Trata in okrasne rastline
Trata bi morala doslej biti pokošena že vsaj trikrat, poskrbeti je bilo treba za spomladansko dognojevanje z višjo vsebnostjo dušika, našteva Tina Kuhar, krajinska arhitektka iz Dandeliona - male vrtne delavnice. "Ker smo imeli aprila dolgo sušno obdobje, se je prezračevanje trate prestavilo na konec aprila in začetek maja. Če so tla še suha, poskrbite za intenzivno zalivanje trave in vsega drugega rastlinja na vrtu."
Cvetoče grmovnice, ki so cvetele zgodaj spomladi, se obrezujejo po cvetenju. "Spireje, denimo, se režejo po odcvetu v drugi polovici maja. Tudi magnolije, ki so odcvetele, lahko že obrežete."
Maja se začenja prvo škropljenje proti škodljivcem. "Poleg uši v okrasnem vrtu lahko veliko težav povzroči trsni rilčkar, ki se pojavlja na mesnatih listnatih zimzelenih rastlinah, kot so lovorikovec, rododendron, azaleja. Lani smo jih opazili tudi na borovnicah. Rilčkar je zelo trdovraten, treba ga je zatreti v vseh fazah: ličinke v zemlji, hroščka, ki zdaj prihaja iz zemlje in grize liste. Nekateri prisegajo na zatiranje z nematodami. Kadar je okužba zelo močna, pa niti te ne delujejo. Takrat je najbolje uporabiti sisemični insekticid, s katerim rastlino zalijete in poškropite spomladi in ponovno jeseni."
Zadnja tri leta so trdovratne pušpanova vešča in gosenice na pušpanih, ki zahtevajo nenehno kontrolo in pogosto škropljenje, zaradi česar so se mnogi odločili rastline odstraniti z vrta in so jih nadomestili ponekod s tiso, drugod z mirtolistno lonicero (Lonicera nitida) in pušpanastim češminom (Berberis buxifolia). "Pri borovcih pa težave povzroča borov zavijač, ki napade vršičke, ki začnejo odmirati. Najbolj učinkovito je skrbno odstranjevanje vršičkov," razlagajo v Dandelionu.
Balkonske rastline in okrasne posodovke
Maja balkone in okna že krasi balkonsko cvetje; že na začetku je nujno temeljito zalivanje (raje bolj poredko in izdatno kot vsak dan premalo), da se prst v koritu prepoji z vodo in ta pride do korenin, da se lažje in hitreje razrastejo.
Predpogoj za uspešno rast balkonskih rastlin je izbira zdravih sadik in kakovostnega substrata - raje zanj odštejte nekaj več, kot da kupite slabo zemljo, v kateri bodo rastline hirale in propadle.
Čas je tudi za presajanje vseh možnih trajnic. Občutljivejše sredozemske trajnice sadite od druge polovice maja.
Večje okrasne rastline, ki rastejo v posodah (javorji, hortenzije itd.), spomladi potrebujejo nego za dober začetek. "Vsako pomlad je treba rastline v posodah dognojiti in redno zalivati. Po treh do petih letih je rastlino priporočljivo presaditi, je pa to odvisno od velikosti lonca. Če nimate prostora za večji lonec, pa izlončite rastlino iz trenutnega lonca, ji nekoliko potrgajte ali porežite korenine in jo posadite v svežo zemljo," svetujejo pri Dandelionu.
Zemljo v loncu, ki je cel dan na soncu, je treba poleti vsak dan zaliti. "Zelo priporočam neposredno sajenje v glinene lonce - takšne, ki so obstojni zunaj, ker debele glinene posode pozimi varujejo rastlino pred zmrzaljo, čez poletje pa pred segrevanjem. Zalivati je treba pozno popoldne, ko se lonec že nekoliko ohladi."
