Janez Kovačič
Ampak že sedaj je mogoče določiti osnovne obrise sprememb, ki jih bo prinesel in povzročil. Zdijo se tektonske. Običajno jih najprej in morda tudi najbolj boleče občuti prav avtomobilska industrija. Zdi se, da morala vsaj malo premisliti o smiselnosti tako čaščene globalizacije, morda tudi o aksiomu nenehne rasti. To, da slovenska tovarna v Renaultovi verigi (Revoz) ne dobi motorjev iz druge Renaultove tovarne v Turčiji (Bursa) in zaradi tega stoji dan ali morda dva, sicer ni kakšna posebna globalizacija. Toda pomembno vprašanje je, ali je smiselno zgolj zaradi nižjih stroškov razpršiti produkcijo po vsem svetu, ko pa vse skupaj sesuje v prah en sam mikroskopski virus. Seštevek prednosti in posledično slabosti bi ali bo pokazal, da utegne biti škoda bistveno večja kot koristi, in to na dolgi rok.
Skoraj narkomanska odvisnost od kitajskega avtomobilskega trga in produkcije bi smela ali celo morala povzročiti nekatere premike v strategiji evropskih avtomobilskih hiš. Toda težko se bo kaj na hitro spremenilo, kajti Kitajska večinoma tesno povezuje prodajo na svojem trgu s produkcijo na svojih tleh. Sedaj oziroma že nekaj časa vsaj evropske (in vse druge) avtomobilske tovarne dobro vedo, da kitajsko avtomobilsko kihanje na stari celini povzroči hud prehlad v kombinaciji s še hujšim glavobolom. In da vse skupaj ne bi bilo že dovolj hudo ali problematično, virus udari v času, ko je predvsem evropska avtomobilska industrija pred hudimi izzivi, ki jih prinašajo novi okoljski predpisi, električni avtomobili, samodejno vožnja in kar je še takšnega. Skoraj utopično pa bi bilo pričakovati, da se bo zgolj zaradi sedanje krize samodejno zazrla v zrcalo zahtev po novi in novi produkcijski, prodajni in dobičkonosni rasti. To, da ji in nam vsem skupaj Zemlja pošilja sporočila o prekoračenih limitih, se izgublja v neizprosnih kalkulacijah kapitalističnega sistema. Ampak bolj bistven, torej tektonski utegne biti vpliv koronavirusa na način življenja. Splet bo obvladal še tisto, česar doslej ni. Postali bomo še bolj neznosno virtualni, in to kljub stotinam »prijateljev«. Kaj bi lahko pomagalo? Morda tudi to, da bi bolj in več brali časopise …
