Minulo leto za avtomobilsko industrijo ni bilo ugodno, je pa bilo presenetljivo dobro za tako imenovane elektrificirane avtomobile (EA), torej tiste, pri katerihje elektrika edini način pogona ali pa je v pomoč (hibridi, priključni hibridi). Lani je bilo tako po vsem svetu prodanih 3,2 milijona EA. In prvič po precej dolgem času se je zgodilo, da je bila Evropa v tem pogledu pred Kitajsko.
Volvi in fordi kmalu zgolj na elektriko
Vse več avtomobilskih tovarn napoveduje popolno preusmeritev zgolj na električne baterijske avtomobile. Zdaj se jim je pridružil tudi švedski Volvo, ki je sicer v lasti kitajske korporacije Geely. Tako naj bi bila do leta 2025 vsaj polovica volvov električnih, druga polovica hibridov, pet let kasneje pa naj bi iz te tovarne prihajala zgolj električna vozila. Zanimivo je tudi to, da naj bi jih prodajali samo preko spleta. Nedavno je tudi ameriški Ford sporočil, da se bodo do leta 2030 na evropskih trgih preusmerili zgolj na električne forde, podobne načrte imata Jaguar Land Rover (lastnik je indijska Tata) in Bentley, ki je del Volkswagna.
Na stari celini (ne le v EU) se je lani za tovrstne avtomobile odločilo skoraj 1,4 milijona kupcev, kar je dobrih 43 odstotkov vseh. To je v primerjavi z letom 2019 veliko povečanje, saj je bil tedaj evropski delež vsega 26 odstotkov. Tako kot v državah EU so tudi v drugih evropskih državah k temu veliko pripomogle državne subvencije, pri čemer se te v zadnjih letih osredotočajo predvsem na električna baterijska vozila (EBV) in manj na hibride oziroma priključne hibride. Povsem pričakovano je, da je pri tem v ospredju Nemčija, ki je bila lani za elektrificirane avtomobile drugi največji posamični trg, in sicer takoj za Kitajsko. Nemci so jih lani kupili 398 tisoč in s tem prehiteli tudi ZDA (328 tisoč). Kitajska ostaja seveda tudi pri teh avtomobilih največji tržni prostor (1,33 milijona vozil), je pa opazna velika zagretost tudi drugih manjših držav, še posebej evropskih (Francija, Norveška, Švedska, Velika Britanija ipd.).
Če pa primerjamo Evropo, kjer je se lani avtomobilski trg skrčil za dobrih 20 odstotkov, in Kitajsko, kjer je bil upad le štiriodstoten, je bila stara celina pri elektrificiranih avtomobilih uspešnejša. Globalni tržni delež elektrificiranih avtomobilov se je prav zaradi evropske lakote s predlanskih 2,5 odstotka povečal na lanskih 4,2 odstotka. Kot že zapisano, je bil delež Evrope odločilen, saj je bilo lansko povečanje kar 137-odstotno. Tako na Kitajskem kot v Evropi se je prodaja teh vozil izrazito povečala predvsem v drugi polovici leta, še posebej pa decembra, ko je bilo na evropskih trgih prodanih več kot 280 tisoč elektrificiranih avtomobilov. Napovedi za letošnje leto so vsaj za Evropo precej bolj umirjene, saj računajo, da naj bi bilo prodanih okoli dva milijona EA, medtem ko naj bi se povpraševanje precej povečalo v Severni Ameriki in na Kitajskem. Po teh projekcijah naj bi letos svetovna prodaja dosegla okrog 4,6 milijona elektrificiranih avtomobilov.
137-odstotno je bilo lansko povečanje prodaje elektrificiranih avtomobilov v Evropi
Precej ob strani so bile lani ZDA in tudi Japonska, sicer dva velika avtomobilska prostora. V ZDA se delež elektrificiranih avtomobilov le počasi povečuje, morda utegne bistven premik v tej smeri prinesti nova oziroma drugačna doktrina nove administracije. V ZDA se je lani prodaja EA povečala za skromne štiri odstotke, medtem ko je se avtomobilski trg skrčil za dobrih 15 odstotkov. Japonska pa je v tem pogledu precej drugačna. Tam so prodali vsega 31 tisoč elektrificiranih avtomobilov (!), kar je za 28 odstotkov manj kot leta 2019, medtem ko se je prodaja avtomobilov zmanjšala za ne tako visokih enajst odstotkov. Toda Japonska ima že dolgo precej drugačno strategijo, saj tam že dolga desetletja spodbujajo prodajo majhnih avtomobilov s skromnimi motorji, dizlov pa tako rekoč ne poznajo.