Subvencije bistveno pripomogle k povečanju prodaje električnih in različnih hibridnih vozil

V tem pogledu je bilo leto 2020 uspešno, saj se v vseh državah Evropske unije občutno poskočila tako prodaja električno gnanih vozil (ECV) kot hibridov, nekoliko pa tudi vozil, ki jih poganjajo različne vrste plinov. Po drugi strani je znova upadlo število avtomobilov na fosilna goriva, vendar je njihove delež še vedno zelo velik.

Padec pri bencinu in dizlu

Lani je bilo v EU prodanih nekaj več kot devet milijonov osebnih vozil oziroma tri milijone manj kot leta 2019. Lanski padec je bil v 30 letih največji, manjšo prodajo so zabeležili v vseh državah EU. Znova se je zmanjšalo število avtomobilov na bencin oziroma dizel. Število prvih je lani upadlo za 33,7 odstotka oziroma za 1,7 milijona v primerjavi z letom 2019, tržni delež je padel na 47,5 odstotka. Vsaj nekoliko je presenetljivo, da se je število dizelsko gnanih avtomobilov lani zmanjšalo za "le" 23 odstotkov oziroma za dobrih 730 tisoč, kar morda zadostuje za domnevo, da se evropsko nasprotovanje dizlu nekoliko umirja. Lanski tržni delež teh vozil je bil 28-odstoten.

Na drugi strani lestvice so se lani znašli avtomobili, ki jih poganja zgolj elektrika ali pa jim ta zagotavlja občasni pogon. Statistika Acea je v tem pogledu nekoliko specifična: med električne avtomobile (ECV) šteje baterijska električna vozila (BEV) in priključne hibride (PHEV), medtem ko so hibridi (HEV) povsem samostojna kategorija. Tržni delež vseh vozil na tako imenovani alternativni pogon (še plin) je bil lani kar 24,5-odstoten, kar je v primerjavi z letom 2019 občutno povečanje. Zdaj to ni več veliko presenečenje, kajti čez vse lansko leto se je na evropskih trgih kazala lakota po teh avtomobilih, pri čemer drži, da je bilo vsaj pri kakšnem povpraševanje večje od ponudbe oziroma od tistega, kar so napovedovale tovarne. Velik kos tržne pogače so si lani zagotovili hibridi (HEV), katerih tržni delež je zrasel na 11,9 odstotka, medtem ko je bil še predlani vsega 5,7-odstoten. Lani so jih prodali kar 1,18 milijona, kar je bilo za skoraj 60 odstotkov več kot predlani.

Nemčija vodilna

Posebna kategorija so torej baterijski električni avtomobili (BEV) in priključni hibridi (PHEV). Na prve povsem nesporno stavi tako rekoč vsa avtomobilska industrija in z njimi EU, toda pomemben razlog, da je njihova prodaja tako izrazito poskočila, so državne subvencije. Toda v večini evropskih držav že nekaj časa podpirajo zgolj prodajo BEV, ne pa tudi PHEV. Razlog? V kar nekaj raziskavah so namreč ugotovili, da so lastniki PHEV "pobrali" subvencijo, na elektriko pa se vozijo relativno malo. Tudi pri nas tako spodbujamo zgolj nakup BEV, in sicer v višini 4500 evrov. Tako ali drugače, lani so v Evropski uniji prodali 538 tisoč baterijskih električnih vozil, kar je bilo za krepkih 117 odstotkov več kot predlani. Prvič se je zgodilo, da je posel s temi vozili prekosil prodajo PHEV, pa čeprav je bilo odstotkovno povečanje pri teh bistveno večje (plus 262 odstotkov več oziroma 507 tisoč avtomobilov).

Če si nekoliko podrobneje ogledamo zgolj prodajo baterijskih električnih vozil (BEV), potem je povsem logično, da jih je bilo največ prodanih v največji in avtomobilsko najbolj razviti evropski državi, torej Nemčiji (nekaj več kot 194 tisoč). Nato je sledila Francija, svojevrstno razočaranje v tem pogledu pa sta Italija, kjer so prodali vsega dobrih 32 tisoč BEV, in Španija, kjer so bili še skromnejši (malo manj kot 18 tisoč). Svojo zavzetost v tej smeri je dokazala Nizozemska s prodajo več kot 73 tisoč električnih avtomobilov.