Janez Kovačič
Lani so na Hrvaškem prodali 45.289 novih osebnih avtomobilov. To je bilo po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov Acea za 24,7 odstotka več kot leta 2020. S tem so za malenkost prehiteli Grčijo, kjer se je število kupcev avtomobilske pločevine povečalo za 24,6 odstotka.
Naj takoj na začetku naredimo tudi primerjavo s slovenskim avtomobilskim trgom v minulem letu. Pri nas je bilo prodanih 53.988 avtomobilov, kar je bilo za skromnih 0,6 odstotka več kot predlani. Oba trga spadata med manjše ali najmanjše v EU, pri naših južnih sosedih je prodaja v precejšnji meri odvisna tudi od posla s tako imenovanimi institucionalnimi kupci oziroma predvsem izposojevalnicami avtomobilov. Ker so te močno vezane na turizem, tega pa je bilo predvsem predlani manj kot leta prej, se je to poznalo tudi pri prodaji.
Na Hrvaškem si je lani največji tržni delež - tako kot pri nas - odrezal Volkswagen, in sicer je bilo v njegovih rokah 12,7 odstotka trga. Sledila je češka Škoda (dobrih deset odstotkov trga), potem pa je že bil na vrsti Opel (7,9-odstotni delež). Renault, ki je bil lani pri nas drugi po obsegu prodaje, je bil pri sosedih na šestem mestu, njegov tržni delež je bil 6,4 odstotka. Zanimivo je, da je bil med japonskimi tovarnami najuspešnejši Suzuki (5,4-odstotni delež), medtem ko si je romunska Dacia zagotovila nekaj ugodnejši položaj kot pri nas. Kako je šlo nekaterim premijskim tovarnam?
Zanimivo je, da je obseg prodaje Audija, BMW in Mercedes-Benza zelo primerljiv s slovenskim. V ospredju je bil Audi (1420 vozil), sledil je BMW (1130) in nato Mercedes-Benz (1065 avtomobilov). Je bila pa prodaja nemških porschejev na Hrvaškem vendarle večja kot pri nas (190/132). Omenimo še Teslo. Tudi tukaj smo bili lani zelo primerljivi, saj so si na Hrvaškem omislili 234 tesel, pri nas pa 248. Glede na dejstvo, da imajo naši sosedje bistveno višje subvencije za nakup električnih baterijskih avtomobilov - celo do deset tisoč evrov -, to tudi ne more biti izjemno presenetljivo.
Nekoliko drugačna je lestvica najbolje prodajanih avtomobilov, čeprav razlike tudi niso izjemno velike. Pri nas je bil lani in že desetletja številka ena renault clio, ki nastaja v Revozu. Pri sosedih je bil na sedmem mestu, tam so jih prodali 1103, pri nas pa 2489 ali za skoraj 36 odstotkov manj kot leto prej. Hrvatje so se lani najbolj navduševali za Oplovo corso (1871 vozil), ki pri nas ni bila med deseterico najbolje prodajanih avtomobilov. Po drugi strani je tudi tam opazno veliko navdušenje nad športnimi terenci, zlasti manjšimi in srednje velikimi; med 15-erico najuspešnejših jih je bilo kar osem. Najbolj so bili navdušeni nad Dacijinim dusterjem, nato pa nad dvema volkswagnoma - T-crossom in T-rocom.
Za konec še o električnih baterijskih avtomobilih (EBA), tistih, ki so v Evropski uniji zaradi okoljskih zahtev najbolj na očeh. Tudi tukaj sta si Hrvaška in Slovenija blizu. Pri nas jih je bilo lani prodanih 1689, v sosednji državi pa 1373. Njihov tržni delež je bil pri nas nekako 3,3-odstoten, na Hrvaškem 3-odstoten. Se je pa njihova prodaja pri sosedih lani bistveno povečala, saj so predlani Hrvatje kupili le 539 EBA, njihov tržni delež pa je bil vsega 1,5 odstotka. Pri nas jih je bilo predlani prodanih 1634, tržni delež pa se je letos povečal komaj kaj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
