Janez Kovačič
Nemški avtomobilski trg, največji in gotovo najpomembnejši v EU, se je lani opazno skrčil, kar je gotovo posledica znanih okoliščin, toda padec je kljub vsemu vsaj nekoliko presenetljiv.
Lani je bilo v uniji prodanih 9,7 milijona avtomobilov. To je bilo za 2,4 odstotka manj kot predlani. Ve se, zakaj – pomanjkanje nekaterih sestavnih delov in vsaj na začetku leta tudi delno zaprtje avtomobilskih trgovin sta zmanjšala obseg posla. Čeprav se številke o skupni prodaji, upoštevaje okoliščine, zdijo kolikor toliko ugodne, je dejstvo, da je bila ta v primerjavi z letom 2019, ki v tem smislu šteje kot relevantno, manjša za 3,3 milijona! Opazno je, da je bila prva polovica lanskega leta razmeroma ugodna, druga pa vseskozi v minusu. Največji padec je bil oktobra, najbolj pa je prodaja zrasla aprila.
Nemčija z negativnim predznakom
Pregled prodaje po posameznih državah EU kaže, da so skoraj vsi veliki trgi lansko leto končali s takšnim ali drugačnim pozitivnim predznakom. Drugače je bilo le v Nemčiji, ki je po obsegu prodaje in sicer najpomembnejši evropski avtomobilski prostor. Tam se je prodaja lani zmanjšala za nič skromnih 10,1 odstotka, na 2,6 milijona avtomobilov. Drugače je bilo v Italiji (plus 5,5 odstotka, 1,4 milijona vozil), v Španiji, kjer je bilo kupcev za odstotek več (859 tisoč vozil), pa tudi v Franciji, kjer so prodali 1,6 milijona vozil oziroma za 0,5 odstotka več kot leta 2020.
Med trgi oziroma državami, kjer so imeli največji plus, so Hrvaška (24,7 odstotka več), skoraj enako se je prodaja povečala v Grčiji (24,6 odstotka več), v Estoniji je bilo kupcev avtomobilov za 19,1 odstotka več. Na drugi strani se je prodaja najbolj zmanjšala v Litvi (minus 22 odstotkov), v Belgiji (11,2-odstotni padec) in seveda v že omenjeni Nemčiji, kar je kljub vsemu vsaj manjše presenečenje.
Kako je šlo lani avtomobilskim tovarnam? Za številne trg EU oziroma Evrope že nekaj časa ni več najpomembnejši, toda brez prodaje na teh prostorih bi se znašle v resnih škripcih. V EU je lani največ prodal koncern Volkswagen (VW), in sicer 2,4 milijona vozil. To je bilo za 4,8 odstotka manj kot leto prej. Za koncern gotovo ni ugoden podatek, da je bila prodaja tako matičnega VW kot tudi češke Škode v negativnem (6,7 oziroma 9,8 odstotka manj). Razveseljujeta pa Porsche (plus 8 odstotkov, 57.960 vozil) in tudi španski Seat, ki je lani v EU za svoje avtomobile našel za 6,2 odstotka več kupcev (336 tisoč).
Opel s plusom, Renault z minusom
Francosko-italijanski-ameriški koncern Stellantis se je moral sprijazniti z za 2,1 odstotka skromnejšo prodajo (2,1 milijona vozil). Številke v tem primeru niso povsem primerljive, saj so se tovarne v koncern povezale pred letom dni. Zanimiv je nemški Opel, ki je ob številnih zadregah vendarle zaključil s plusom (za odstotek več, 387 tisoč vozil), opazen je dober rezultat ameriškega Jeepa (120 tisoč vozil, plus 4,5 odstotka). Italijanska Alfa Romeo (le dobrih 23 tisoč vozil) se kljub vsemu nikakor ne more izvleči iz rdečih številk (dobrih 28 odstotkov manj kot lani), pri čemer je skrb vzbujajoče predvsem to, da je EU oziroma Evropa zanjo najpomembnejši tržni prostor.
Skupina Renault je za nas pomembna zaradi novomeškega Revoza. Lanski podatki niso ugodni. Renault je v EU padel za več kot 16 odstotkov (638 tisoč avtomobilov), nad vodo je ostala Dacia (1,8 odstotka več, 387 tisoč vozil), dirkaška in revitalizirana Alpine je zabeležila dober rezultat (kar 86-odstotno povečanje prodaje), ruski AvtoVAZ (Lada) pa vsaj v EU skoraj ne obstaja.
Evropska premijska konkurenca lahko šteje trge držav EU za domače, lansko leto pa je to najbolje izkoristil bavarski BMW.
Južnokorejska Hyundai in Kia (slednja spada pod Hyundaia) si zadovoljno maneta roke. Njuna skupna prodaja je močno zrasla (plus 18,4 odstotka, 828 tisoč avtomobilov), že nekaj časa je opazno, da je njuna avtomobilska ponudba v EU ustrezna. Med japonskimi avtomobilskimi tovarnami je seveda v ospredju Toyota (615 tisoč vozil, za dobrih 9 odstotkov več), ki je tudi brez premijskega Lexusa močno prehitela vse japonske konkurente.
Plusi na Islandiji, Norveškem, v Švici
Čeprav niso članice EU, pa nekatere evropske države – Islandija, Norveška in Švica – tesno sodelujejo z unijo in je zato zanimiv pogled nanje. Na Islandiji je lani prodaja avtov poskočila za visokih 35,8 odstotka, prodanih je bilo 12.755 vozil. Na Norveškem se je prodaja povečala za 24,7 odstotka, prodanih je bilo 176 tisoč avtomobilov, od tega kar 65 odstotkov električnih oziroma elektrificiranih. Švica v evropskem merilu predstavlja trg z velikim potencialom, kar kažejo tudi številke – za nove avtomobile se je tam lani odločilo 238 tisoč kupcev, to pa je bilo za 0,7 odstotka več kot leto prej. Kaj pa brexitovska Velika Britanija, ki je bila, ko je bila še v EU, po velikosti drugi tržni prostor? Tam so prodali 1,6 milijona avtomobilov, to pa je bilo točno za odstotek več kot leta 2020.
Evropska premijska konkurenca, kamor štejemo Audija, BMW, Mercedes-Benza in tudi kitajskega Volva, je bila lani v EU delno uspešna. Po obsegu prodaje je prednjačil BMW (533 tisoč, 1,1 odstotka več), sledil je Mercedes-Benz (515 tisoč, 14,1 odstotka manj!), Audi je prodal 451 tisoč vozil ali za 3,3 odstotka manj, Volvo pa je bil s prodajo 218 tisoč avtomobilov skoraj tam kot lani.
Že nekaj časa je očitno, da avtomobili Hyundaia in Kie ustrezajo evropskemu okusu in kupcem, lanske številke pa to še bolj potrjujejo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
