Slovenska statistika morda v tem pogledu ni povsem točna, a vsaj toliko, da ni zelo sporno: priključni hibridi (PHEV) so nekakšen sirotek slovenske električne avtomobilske scene. Veliko bolje se prodajajo hibridi in električni baterijski avtomobili. Razlogi so različni, gotovo na odločitev o nakupu bistveno vplivajo cene priključnih hibridov. Toda primerjava Fordove kuge v PHEV-izvedbi in one, ki jo poganja dizelski agregat, kaže, da se censke škarje počasi zapirajo tudi in vsaj nekoliko v korist prvi. Tokrat predvsem o tem.
Bistvo priključnih hibridov je bolj ali manj znano - motorju z notranjim zgorevanjem, v tem primeru 2,5-litrskemu bencinskemu štirivaljniku, je dodan elektromotor. Ta je nameščen v neposredni bližini bencinskega agregata in ne kot pri nekaterih drugih na zadnji osi, kar bi pomenilo, da gre za štirikolesni pogon. V domači vtičnici se baterija napolni v dobrih šestih urah. Običajno je bilo tako, da je računalnik kazal doseg zgolj na elektriko okoli 55 ali 56 kilometrov; vsaj enkrat, in to v hudi vročini, se je zgodilo, da je kazal doseg celo 74 kilometrov. Napaka ali zgolj slučaj? Težko reči.
Tako ali drugače, teh 55 kilometrov na elektriko, pri čemer gre kuga v tem režimu vožnje okoli 135 kilometrov na uro, kar je zelo spodobno, pri večini zadostuje za vsakodnevne opravke, pri vseh seveda ne. Povprečna poraba goriva je bila okoli 4,8 litra, povprečna poraba elektrike pa med 18 in 19 kilovatnimi urami. Primerjava s kugo, ki jo poganja 2,0-litrski dizelski agregat z močjo 140 kW/190 KM in je opremljena z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom (hibridna kuga ima dodan brezstopenjskim samodejni menjalnik), pri čemer je masa obeh vozil precej podobna (hibrid 1844, dizel 1735 kilogramov), gre vsaj pri povprečni porabi v prid hibridu. Tudi cenovno ni več vesoljne razlike, saj je kuga PHEV od dizelsko gnane po aktualnem ceniku in ob upoštevanju enakih pogojev pri obeh (popust in financiranje) dražja za dokaj znosnih 1840 evrov. To pomeni, da je nakup priključnega hibrida v tem primeru vendarle dovolj smiseln, če … če ga je mogoče na elektriko polniti doma ali v službi in če je to stalnica. Če tega ni, je aktualnost primerjave šibka oziroma se matematika ne izide.
Sicer pa - kuga je nekoliko zrasla, sediš, ker je to pač športni terenec/križanec, višje, vendar ne previsoko; fino je, ker je zadnja sedežna klop, sicer deljiva 60/40, po enoprostorsko premična naprej in nazaj, kar povečuje prtljažnik, ki ima dvojno dno. Je plitko, pa vendarle toliko globoko, da tja spraviš polnilni kabel in ne krniš uporabnosti in videza prtljažnika. In prav je, ker so v notranjosti oziroma na armaturi ohranili vsa nujna stikala - za radijski sprejemnik, klimo - in zato ni treba v digitalno drobovje, na okrogli gumb menjalnika se zlahka navadiš. Pokimavanja in zibanja skoraj ni. In če se bolj zadržano voziš na elektriko, ker varčuješ, zlahka spoštuješ tudi cestnoprometna pravila …
Tehnični podatki
Motor: 4-valjni bencinski, 2485 cm3; moč: 165 (225 ''konj'') pri 6000 vrt./min.; navor: ni podatka; elektromotor: največja moč - ni podatka, stalna moč - ni podatka, zmogljivosti: 9,2 s (0-100 km/h), 200 km/h; mere: d/š/v 462/188/166 cm, prtljažnik 502/1481dm3; masa: 1844 kg (89,4 kW/t); CO2: 26 g/km; poraba: normno 1,4l/100 km; test 4,8 l/100 km; cena: 26.480 EUR; testni 38.740 EUR* (* S popustom in financiranjem)
Ocena:
+ veliko informacij potovalnega računalnika, prostornost, premikanje zadnjih sedežev naprej/nazaj, podiranje zadnjih sedežev (tudi) iz prtljažnika, ki ima dvojno dno
- preglednost nazaj, občasno nezanesljivo delovanje sistema zapiranja/odpiranja vrat