(TEST) Mercedes-benz razred S: Čista avtomobilska filozofija

Verjetno je naslednja trditev zelo blizu resnice, pravi pa, da obstajata dve vrsti kupcev razreda S: tisti, ki ga menjajo za svoj stari S, in drugi, ki izmed južnonemške trojke kupijo tistega, ki je tisti hip najnovejši, torej 'krožijo' med A8, 7 in S.

Če to drži, drži še ena trditev: da tale zapis, recimo mu test, ne bo prodal nobenega avtomobila razreda S in ne bo nikogar prepričal proti njegovemu nakupu. Kaj potemtakem izpostaviti na omejenem prostoru o avtomobilu, ki stane kot stanovanje in katerega uradna dolga (čeravno vemo, da vseeno okleščena) novinarska informacija šteje 75 strani? Opremo? Tehniko? Lego na cesti? Prednosti? Slabosti? Centimetre, kilograme, litre …?

Nekaj zagotovo vnovič drži: S ni dnevna soba, kot marsikdo reče. Resda je, še posebej v dolgi karoserijski različici (long) in z ustrezno izbrano dodatno opremo, v prvi vrstni namenjen potniku ali potnikoma na zadnji klopi. Sedeža imata tam skoraj toliko nastavitev kot prednja (nekaterih pač ne potrebujeta), se pravi vzdolžni pomik, pomik naklona naslonjala in trije spomini, tam sta seveda (tristopenjska) gretje in hlajenje, pa več vrst masaž, komande za pomik šip in senčil (na vsakih zadnjih vratih za oboje vrat), komande za senčilo na zadnji šipi, zaklepanje in odklepanje vrat, tablica v naslonjalu med sedežema in še kaj. A vendar gre tu bolj za hitro in razkošno pisarno, ki omogoča tudi počitek, kot za dnevno sobo.

Seveda tudi prednjima potnikoma ni hudega. Dvojni senčnik za vsak sedež (zasenčenje prednje in bočne šipe) in na vzglavnikih dodatna blazinica (tako kot zadaj tudi tu višinsko nastavljiva), za katero se zdi, da je bolj za okras, sta izjemno učinkovita, ne da bi bila pri tem digitalna. Hočem reči: majhne skrivnosti velikih mojstrov.

Za vrhunsko znamko zvočnikov Burmester tudi že vemo, a je morda tu še posebej izpiljena: ni glasbene zvrsti, ki je ne bi predvajal fascinantno. Recimo novodobni rap z basi pod 20 herci – ti pomenljivo žgečkajo levi podplat. Ali na drugi strani Cout Basie in Frank Sinatra s poletom na Luno – Burmester te premakne v neko sedmo dimenzijo. Kakorkoli že, je prvi tule preskušeni avtomobilski avdio sistem, kjer glasbo res čutiš v treh razsežnostih.

Jah, nekdo pač mora voziti. Problem? Ah, lepo prosim. Ja, takšen S je dolg 5,3 metra in gol tehta preko dveh ton, ampak pri tem pomagajo druge številke: tovornjaških (v dobrem pomenu besede) 700 njutonmetrov v razponu dva tisoč vrtljajev za maso in 4-kolesni volan z do 10-stopinjskim kotom zasuka zadnjih koles (na voljo je tudi le 4-stopinjski zasuk ali zgolj prednji volan) za okretnost. Tale volan si v vseh postavkah (natančnost, neposrednost, povratni občutek, okretnost, rajdni krog, odzivnost) zasluži odlične ocene. Škoda – odzivnost pogona je šele v nastavitvi sport+ nekako za silo, ampak tole pač ni AMG, temveč orodje za udobje. Tudi zato se dizel znotraj sliši in čuti kot petje prijetnih baritonskih frekvenc.

Slišati bo sicer bogokletno, a žal je tako: tudi razred S ni imun na pomanjkljivosti. V prvi vrsti razočarajo asistenčni sistemi; saj vemo, da je krivda za to lahko tudi drugje (proizvajalci, cestna infrastruktura), a tu so pač nameščeni v razred S in pravica kupca je, da pričakuje kakovost razreda S. Druga zamera gre na račun velikega zaslona: ker je ukinil mnogo klasičnih gumbov in ker se po tednu uporabe prstni odtisi na njem bleščijo, kot bi bil zaslon kovinski. Minus za ergonomijo!

Tu so še druga filozofska vprašanja. Ali bi moral imeti S za 176 tisočakov tudi ogrevanje prednje šipe, sistem za nočni vid (night vision), zavore za poljubno lego odprtosti vrat in eno pošteno, dobro staro uro s kazalci na armaturni plošči (namesto ali poleg dveh majhnih in slabo vidnih digitalnih)?

Ja, filozofija je neskončna veda od akademskih krogov do točilnih pultov, a S bo brez dvoma uspešno nadaljeval svojo lastno zgodbo po imenu Sonderklasse*, katere prva črka mu je dala ime. Le še pet let manjka, da bo ta zgodba dopolnila stoletnico …

* poseben razred