(TEST) Toyota C-HR: Visoko nasajeni japonski kupe

Vinko Kernc Vinko Kernc
26.02.2022 05:00

Natanko to pomeni kratica C-HR (coupé high rider), manjka pa še tretja lastnost; ob vsem tem je tudi (uporabna) petvratna kombilimuzina.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Toyota C-HR: s 15 centimetri oddaljenosti od tal zna biti kljub športno agresivnemu videzu tudi z le prednjim pogonom kos zimskim razmeram.
Vinko Kernc

Šesto leto že teče tej toyoti, a se zaradi avantgardnosti ob predstavitvi še ni postarala. Še vedno drži, da je na zunanjosti zelo veliko oblike, se pravi črt in detajlov, a njena priljubljenost kaže, da je (to) kupcem všeč.

Le malo po predstavitvi C-HR je predsednik Toyote izjavil, da ne bodo več izdelovali dolgočasnih avtomobilov, in če izberete takole gnani C-HR, kot je bil testni (ki je tudi najdražji po ceniku), to drži tudi za pogon in vozne lastnosti. Hibridni pogon se zlahka kosa z dokaj veliko maso: z mesta zna naglo speljati, od 140 do 180 kilometrov na uro pospešuje kot še nedavno najbolj športni avtomobili in v splošnem vabi k hitri vožnji.

Očesu prijetna, športna notranjost, danes že nekoliko majhen osrednji zaslon, a k sreči še vedno precej klasičnih gumbov
Vinko Kernc

Športen? Pri tiščanju po ravnem da, v ovinkih pa zaradi prepočasnega odziva po odvzetem plinu ne. Poleg tega zna marsikoga (z)motiti tudi tipičen odziv neskončnostopenjskega menjalnika, ki po dodanem plinu hipno dvigne vrtljaje (povečan notranji trušč) in ti se potem med pospeševanjem (skoraj) ne spreminjajo.

Vinko Kernc

Ob izbranem paketu GR sport je notranjost športno okusna, začenši z odličnima (in čednima) sedežema. Beli in rdeči šivi, alkantara v srednjem delu in svetli vstavki prijajo očesu, rdeči šivi se ponovijo še na volanskem obroču ter prestavni ročici, črno armaturno ploščo pa poživita klavirsko črn in svetel vstavek preko njene širine.

Vinko Kernc

Položaj za volanom je le povprečen (volanski obroč ima premalo pomika proti vozniku), bolj kot to pa zmoti tradicionalni Toyotin pristop k podajanju in grupiranju podatkov med sicer odličnima analognima (!) merilnikoma. Načelno je podatkov veliko, le potovalni računalnik je z njimi zelo skop.

Spredaj je prostora dovolj, zadaj pa je kolenskega za to velikost dokaj malo. Poleg tega tam ni sredinske komolčne opore, močno zatemnjeni in majhni šipi ter črn strop pa dajejo občutek utesnjenosti. Majhne šipe so seveda davek na proti zadku strmo dvigajočo se ramensko linijo. Majhen je prav tako prtljažnik, delno tudi zaradi majhnega zadnjega previsa.

Vinko Kernc

Pri vsem skupaj gre pohvala znova učinkovitosti hibridnega sklopa: deluje brezhibno in zna biti kljub veliki skupni moči oziroma kljub živahni vožnji z gorivom varčen. A vendar - adut tega avtomobila so še vedno visoko sedenje, uporabnost petih vrat in kupejevski zunanji videz. Tipično za sedanje čase.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta