Le malo je filmov, ki bi se tako globoko zasidrali v spomin neke generacije, kot je to uspelo muzikalu Moje pesmi, moje sanje. Svetovne biografije Julie Andrews, ki je pred dnevi dopolnila 85 let, sicer kot vrhunca njene kariere navajajo vlogi Mary Poppins, za katero je dobila oskarja, in Elize v odrski postavitvi muzikala My Fair Lady, a občinstva se je očitno najbolj dotaknila kot pojoča redovnica Marija, ki postane vzgojiteljica pri premožni avstrijski družini in si pridobi srca otrok in njihovega očeta.
Julie Andrews se je kot Julia Elizabeth Wells rodila 1. oktobra 1935 v Waltonu ob Temzi kot plod ljubezni njene sicer poročene matere z nekim družinskim prijateljem. Julie je za to zvedela, ko je bila stara 15 let, javnosti pa je skrivnost razkrila šele v leta 2008 objavljeni avtobiografiji.
Leta 1939 se je njena mati drugič poročila, in sicer s Tedom Andrewsom, Julia je prevzela njegov priimek. Sama piše, da je bila družina Andrews zelo revna. "Živeli smo v slabi, revni četrti Londona. To je bil zelo temen čas v mojem življenju." V avtobiografiji iz leta 2008 je napisala tudi, da je bil njen očim alkoholik in jo je tudi spolno nadlegoval, zaradi česar je na vrata svoje sobe namestila ključavnico.
Že kot otrok je začela nastopati s starši, čeprav je, da je dosegla mikrofon, morala med petjem stati na zabojih za pivo. Včasih je pela samostojno, včasih pa v duetu z očimom, medtem ko ju je njena mama spremljala s klavirjem. "Moralo je izgledati grozno, a vse se je dobro izšlo," se spominja. Očim je plačeval njene ure petja pri slavni koncertni sopranistki Lilian Stiles-Allen. Julie je dejala, da je zelo vplivala nanjo. Lilian Stiles-Allen pa je v svoji avtobiografiji zapisala: "Razpon, natančnost in intonacija Juliejinega glasu me je osupnila … Lastila si je redek dar absolutnega posluha."
Imela je redek dar absolutnega posluha
Samostojno je, že kot Julie Andrews, prvič nastopila 22. oktobra 1947 v London Hippodromu, kjer je pela težko arijo Je suis Titania iz opere Mignon kot del ponovne uprizoritve muzikala, imenovanega Starlight Roof. Zelo mlada je začela nastopati tudi na radiu in kasneje televiziji.
Oskar za Mary Poppins
Tridesetega septembra 1954, na predvečer svojega 19. rojstnega dne, se je Julie Andrews prvič pojavila na Broadwayu, in sicer kot Polly Browne v že prej zelo uspešnem londonskem muzikalu The Boy Friend. Kasneje je bila najbolj prepričljiva na avdiciji za glavno vlogo v igri My Fair Lady na Broadwayu. Nastopala je v izvirni produkciji muzikala na glasbo Fredericka Loeweja in libreto Alana Jayja Lernerja, nastali po predlogi drame Pygmalion Georgea Bernarda Shawa leta 1956. Zgodba o Elizi Doolittle, prodajalki cvetja v londonskem predmestju Cockney, ki v želji, da bi se prebila v visoko družbo, poišče pomoč pri arogantnem profesorju fonetike Henryju Higginsu, je na Broadwayu nemudoma postala uspešnica, Julie Andrews je zaslovela.
Maja 1959 se je poročila z oblikovalcem ozadja Tonyjem Waltonom, s katerim sta bila prijatelja že od otroštva. Konec leta 1962 se jima je rodila hčerka, leta 1967 sta se ločila.
Moje pesmi, moje sanje
Zgodba uspešnega muzikala temelji na leta 1949 izdanih spominih resnične Marie von Trapp (1905-1987), ki je prišla leta 1926 za vzgojiteljico sedmih otrok Georga von Trappa, upokojenega mornariškega častnika in vdovca. Naslednje leto sta se poročila, skupaj sta imela še tri otroke. Družina, ki je nasprotovala nacizmu, se je leta 1938 preselila v ZDA in se preživljala s petjem. Georg von Trapp je umrl leta 1947.
Po knjigi Zgodba o pojoči družini Trapp je najprej nastal odrski muzikal Moje pesmi, moje sanje (v originalu The Sound of Music), za katerega je glasbo napisal Richard Rodgers, besedilo pa Oscar Hammerstein II.
Film z istim naslovom je priredba tega odrskega muzikala. Scenarij za film je napisal Ernest Lehman po odrskem libretu, produciral in režiral je Robert Wise, v glavnih vlogah so ob Julie Andrews nastopili Christopher Plummer, Richard Haydn in Eleanor Parker.
Po rojstvu otroka se je vrnila v ZDA in se začela pripravljati na glavno vlogo v Disneyjevem glasbenem filmu Mary Poppins. Walt Disney je že nekaj let prej opazil njen nastop v gledališki igri Camelot, kjer je igrala z Richardom Burtonom, in menil, da bi bila idealna za vlogo britanske varuške, ki je "praktično popolna v vsakem pomenu besede". Julie Andrews naj bi bila vlogo sprva zavrnila, vendar je Walt Disney vztrajal: "Počakali vas bomo."
Za to vlogo je bila Julie Andrews leta 1965 nagrajena z oskarjem za najboljšo glavno igralko in z zlatim globusom za najboljšo igralko v glasbenem filmu ali komediji. Zahvalni govor ob prejemu zlatega globusa je izkoristila tudi za sladko maščevanje šefu filmskega studia Jacku Warnerju, ki je ni hotel zasesti v filmski uprizoritvi My Fair Lady in je namesto nje izbral Audrey Hepburn, ker je imela bolj prepoznavno ime. "V mojem poslu moram vedeti, kdo privabi ljudi in njihov denar v naše žepe. Audrey Hepburn nikoli ni posnela finančno neuspešnega filma," je takrat dejal Warner. My Fair Lady z Audrey Hepburn sicer ni bil neuspešen film, a Julie Andrews je z Mary Poppins požela neprimerno več uspeha in tudi zaslužka kot Hepburnova.
Še vedno aktivna
Leta 1965 je posnela Moje pesmi, moje sanje. Za to vlogo je bila drugič nominirana za oskarja, dobila je tudi svoj drugi zlati globus. Film je postal najuspešnejši film podjetja 20th Century Fox vseh časov.
Med mitom in resničnostjo:
1. Sopranski glas Julie Andrews je imel razpon pet oktav.
2. Leta 1948 je, stara 13 let, kot najmlajša med nastopajočimi pela britanskemu kralju Juriju VI.
3. Film Moje pesmi, moje sanje je prejel pet oskarjev, tudi za najboljši film, najboljšo režijo in najboljšo glasbo.
4. Leta 2001 ga je ameriška Kongresna knjižnica izbrala za hrambo v Narodnem filmskem registru zavoljo njegove "kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti".
5. Julie Andrews je s Christopherjem Plummerjem ponovno zaigrala skupaj šele leta 2001 v televizijskem filmu Na zlatem jezeru.
Leta 1969 se je Julie Andrews poročila z režiserjem Blakom Edwardsom, poročena sta ostala 41 let, vse do Edwardsove smrti leta 2010. Julie je vzgajala Edwardsova otroka iz prejšnjega zakona, kasneje sta posvojila še dve deklici.
Za odlično odigrani vlogi Victorie Grant in grofa Victorja Grezhinskija v filmu Victor Victoria je bila leta 1982 tretjič nominirana za oskarja, dobila je še en zlati globus. Leta 1995 se je z gledališko verzijo tega muzikala po 35 letih vrnila na Broadway. Konec devetdesetih let so jo začele pestiti težave z glasom. Nazadnje so ji morali z operacijo odstraniti nerakave mandlje, zaradi česar pa ni mogla več peti. Leta 1999 je vložila tožbo proti zdravnikom v bolnišnici Mount Sinai Hospital v New Yorku, ki so ji pred operacijo zagotovili, da bo njen glas ostal nepoškodovan oziroma da se bo popravil v šestih tednih, vendar se to nikoli ni zgodilo. Čeprav je izgubila svoj pevski glas, je Julie Andrews ostajala zaposlena z mnogimi projekti. Nastopila je denimo v Princeskinem dnevniku, posodila je tudi glas številnim animiranim junakom, na primer v filmih Jaz, baraba in Shrek. Prav tako je napisala več knjig.
