S slavnostno akademijo v Ljubljani so obeležili 50-letni Slovenskega sodniškega društva. Slovensko sodniško društvo je bilo ustanovljeno 24. aprila 1971 na Otočcu pri Novem mestu kot eno prvih sodniških društev v regiji
"Že ob ustanovitvi je društvo poudarjalo pomen neodvisnosti in samostojnosti sodnikov pri sojenju in nevezanosti na kakšna navodila pri odločanju. Izpostavljali so pomen stalnega izobraževanja in usposabljanja sodnikov, saj je le strokovno dobro podkovan sodnik lahko samozavesten, pokončen in dejansko neodvisen odločevalec. Zavedali so se, da opravljanje sodniške službe s seboj prinaša izjemno odgovornost, zato so si že na ustanovnem zboru zadali nalogo, da sprejmejo Kodeks sodniške etike. Le-ta je bil sprejet naslednje leto kot eden prvih na svetu," je poudaril predsednik društva Andrej Ekart.
Slovensko sodniško društvo je, je dejal Ekart, nepolitična pluralna in vključujoča organizacija, v kateri lahko vsak sodnik izrazi svoje mnenje, deli skrbi ali izmenja izkušnje ter sodeluje pri oblikovanju stališč, pobud in predlogov društva. Društvo te posreduje institucijam v sklopu pravosodja, zakonodajni in izvršilni veji oblasti ali medijem, ki glas društva slišijo močneje kot glas posameznega sodnika. Glavni cilji društva pa so, pravi predsednik, varovanje in utrjevanje sodnikove neodvisnosti in nepristranskosti ter samostojnosti pri izvrševanju sodniške funkcije, varovanje človekovih pravic, zavzemanje za spoštovanje pravnih vrednot in razvoj demokracije. Neodvisnost sodne veje oblasti je, še navaja Ekart, v prvi vrsti namenjena varstvu interesov strank sodnih postopkov, da so deležne poštenega sojenja.
"Zato neodvisnost sodstva in z njo povezan trajni mandat ni privilegij sodnikov, temveč pravica strank do neodvisnega in poštenega sodnega postopka. Še več, številni ugledni avtorji so prepoznali tesno povezanost med neodvisnostjo sodnikov, pravno državo (oziroma vladavino prava) in pristno demokracijo. Kajti brez učinkovitega in neodvisnega sodstva pravne države enostavno ni, brez pravne države pa ni niti demokracije niti spoštovanja človekovih pravic," pravi predsednik in dodaja, da je neodvisnost sodstva nikoli dokončan proces. "Zato je zelo pomembno, da je v ta proces vključeno tudi kolektivno združenje sodnic in sodnikov, še zlasti, kadar gre za sistemska vprašanja in razmerja z drugima vejama oblasti, zakonodajno in izvršilno. Primeri nespoštovanja neodvisnosti sodstva s strani političnih oblasti v Turčiji, na Poljskem, Madžarskem in v novejšem času tudi na Slovaškem so svarilo, da noben pravosodni sistem, tudi slovenski ne, ni naravno imun na ogrožanje obstoja vladavine prava in pristne demokracije. Zato si bo Slovensko sodniško društvo še naprej prizadevalo za krepitev imunskega sistema naše demokratične družbe," je dejal.
Na slavnostni akademiji so za častne člane društva imenovali Majo Tratnik, Miodraga Đorđevića in Janjo Roblek.
