Franja Žišt
Potem ko na tisoče Ukrajincev zapušča svoje domove - po nekaterih ocenah bi lahko državo zapustilo od 200 tisoč do milijon ljudi -, jim sosednje države že dajejo zatočišče. Od začetka ruske invazije, torej v manj kot dveh dneh, je zbežalo več kot 50.000 ljudi, večina v sosednjo Poljsko in Moldavijo, je včeraj sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Opozoril je, da se proti ukrajinskim mejam premikajo še mnogi, razseljenih je že vsaj 100.000 ljudi.
Olajšan prehod meje za ukrajinske begunce so napovedale neposredne sosede Poljska, Slovaška, Romunija in celo Madžarska, kljub prijateljevanju Viktorja Orbana z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Več kot 110 tisoč beguncev iz ukrajinskih separatističnih regij je po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova sprejela tudi Rusija. Begunce pa pričakujejo še nekatere druge evropske države, ki ne ležijo neposredno ob ukrajinski meji. Pa v Sloveniji, ki je pod sedanjo vlado večkrat poudarila, da bodo slovenske meje za begunce neprodušno zaprte, in je nazadnje ob odhodu ameriških sil iz Afganistana napovedala, da je poleg 14 sodelavcev, ki so pomagali slovenskim vojakom v Afganistanu, pripravljena pomagati le še največ petim lokalnim sodelavcem EU, ne pa tudi morebitnim drugim beguncem?
Najprej sosede in države z močnimi diasporami
"Zavedamo se resnosti situacije v Ukrajini in jo pozorno spremljamo. Spremljamo tudi poteze francoskega predsedstva, ki bo moralo pripraviti enoten odziv EU. Prav tako se zavedamo, da je scenarij povečanega pritoka beguncev v EU zelo verjeten. V stiku smo že z državami članicami, ki mejijo na Ukrajino. Realno je namreč pričakovati, da bodo te države prve, ki se bodo soočile z morebitnim povečanim migracijskim pritiskom iz Ukrajine. Poleg tega je pomembno tudi dejstvo, da so v nekaterih državah članicah EU močne ukrajinske diaspore, poleg Poljske in Madžarske še v Avstriji, Nemčiji in na Portugalskem. Glede na navedeno so kakršne koli napovedi glede morebitnega povečanega migracijskega pritiska nehvaležne. V skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi bo Slovenija omogočila dostop do zaščite vsem, ki jo potrebujejo," so z ministrstva za notranje zadeve odgovorili, koliko beguncev iz Ukrajine bi lahko sprejela Slovenija.
Bolj določen je bil minister za notranje zadeve Aleš Hojs med včerajšnjim varnostno smučarskim obiskom na Rogli, kjer je pojasnil, da bo Slovenija sprejemala begunce iz Ukrajine, a končna številka ljudi, ki jih bomo sprejeli, še ni znana. Po poročanju STA je dejal, da lahko govorimo o več tisočih, če bo treba. Povedal je, da so pripravljalne aktivnosti za vzpostavitev namestitvenih centrov že v teku. Omenil je tudi možnosti vključevanja beguncev v "neke naše delovne procese". Po ministrovih besedah Slovenija potrebuje znanje, potrebuje ljudi, ki znajo delati, in "gotovo so Ukrajinci taki", je dejal, poroča STA.
Omehčali so se zaradi okolja, ki jim je blizu
"V vsakem primeru gre za ljudi, ki so v naši neposredni bližini, in bi bilo popolnoma neprimerno, da mi, ki smo v neposredni bližini, ljudi, ki bežijo, ne bi sprejeli," je med drugim dejal Hojs. Ukrajinski begunci prihajajo iz okolja, ki je v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu povsem nekaj drugega v primerjavi z okoljem, iz katerega prihajajo begunci iz Afganistana, je Hojs razložil, od kod takšna razlika v odnosu do beguncev. Tudi sicer so predstavniki vlade na socialnih omrežjih obrnili ploščo in so kar naenkrat polni sočutja do begunskih družin, čeprav so se še v prazničnem decembru zgražali nad begunsko kurdsko materjo, ki je s svojimi štirimi otroki želela prečkati Dragonjo in vstopiti v Slovenijo. Takrat niti smrt desetletne deklice ni omajala njihovega čuta za sočloveka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
