Bo predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi podrl načrte zmagovalcev aprilskih parlamentarnih volitev, da Slovenija novo vlado dobi v začetku junija? V SDS bi na referendum, ker po njihovem povišanje števila ministrstev prinaša finančne posledice ter neučinkovito in neoperativno vlado.
Kar pravniki vidijo na prvi pogled, je to, da nekaj zamika vsekakor bo. A zamika česa? Vsaj teoretično referendum ni neposredno zvezan s proceduro predlaganja mandatarja in z glasovanjem o predsedniku vlade, do česar naj bi po napovedih prišlo naslednji teden. Postopke je na vsak način treba opraviti v ustavnih okvirjih in predsednik republike je dolžan mandatarja za sestavo bodoče vlade predlagati v 30 dneh od konstitutivne seje državnega zbora, ki je bila 13. maja.
Kaj se bo zdaj najprej zgodilo? Ali bo posvetovalni referendum razpisal, bo na koncu odločil državni zbor, tam ima od volitev večino Robert Golob s koalicijskimi partnerji. Morata pa o vloženem predlogu najprej dati mnenje matično delovno telo in zakonodajno-pravna služba DZ. Poslovnik določa, da se predlog za razpis referenduma uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora - pod pogojem, da je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Rezultat morebitnega posvetovalnega referenduma za državni zbor ni zavezujoč. Večji kavelj je, da naš pravni red o tej vsebini omogoča tudi zakonodajni referendum.
Ustavni pravnik Kaučič: Nič nelegitimnega, vse je še možno
Kar se je zgodilo v državnem zboru, je verjetno neprijetno za koalicijo, ni pa nelegitimno in poslovnik to dopušča, za Večer pravi ustavni pravnik dr. Igor Kaučič. Prav tako to ne vpliva na predlaganje mandatarja za oblikovanje nove vlade in na glasovanje o njem.
Kaučič vidi tri potencialne scenarije. Ali da je vlada v celoti imenovana po veljavnem zakonu ali, druga možnost, da sta nujni dve tretjini članov vlade imenovani po veljavnem zakonu, s tretjino pa se počaka na novelo zakona o vladi. Kaučič vidi celo še tretji scenarij: da se sploh počaka na uveljavitev novele, ki jo je zdaj prekinil referendumski predlog.
Ustavni pravnik Kaučič bi akterjem predlagal, da malo upočasnijo. O predlogu za referendum se bo verjetno odločalo v roku 30 dni, predsednik republike ima čas 30 dni od 13. maja, da podeli mandatarstvo. Ko je potrjen, ima predsednik bodoče vlade prav tako čas za predlaganje ministrov ...
Pri nas je postavljanje izvršne oblasti dvofazno. Najprej je izvoljen predsednik vlade, ki nato državnemu zboru predloži ministre in ministrice, s katerimi želi vladati. Veljavni zakon o vladi določa, da mora premier, potem ko je izvoljen, predlagati imenovanje ministrov v petnajstih dneh. Če tega ne stori, mu državni zbor rok lahko podaljša. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, pa državni zbor že ugotovi, da mu je funkcija prenehala. Še ena značilnost zakona o vladi, ki bi ga zmagovalci volitev radi spremenili oziroma dopolnili, pa je tudi, da ne predvideva vseh ministrstev, ki so si jih zamislili v bodoči koaliciji.
