Poslanci SDS s prvopodpisanim začasnim vodjem poslancem SDS Danijelom Krivcem so v parlamentarni postopek danes vložili kar dve zahtevi za razpis posvetovalnega referenduma, in sicer o spremembah zakona o vladi in noveli zakona o RTV Slovenija, ki so jo v parlamentarno proceduro vložili sami. Z omenjenima potezama so poslancem koalicijskega trojčka Gibanje Svoboda, SD in Levica preprečili, da bi povečali število ministrstev in zavrnili prvo od dveh novel zakona o RTVS, ki so jih vložili v parlamentarni postopek prejšnji petek.
S spremembo zakona o vladi so v bodoči koaliciji predlagali reorganizacijo prihodnje vlade, ki bi imela 19 ministrstev in en vladni urad oziroma tri ministrstva več, kot jih ima odhajajoča vlada Janeza Janše. Ker pa mora pred glasovanjem o pobudi za razpis referenduma najprej preteči 30 dni, šele po zavrnitvi predloga za referendum pa je možno glasovati o predlogu zakona, poslanci koalicijskega trojčka zaradi blokade SDS danes še niso mogli prižgati zelene luči za povečanje števila resorjev. Kaj to pomeni za oblikovanje nove vlade?
Golob: Nova vlada sprva brez treh novih ministrstev
Prvak Gibanja Svoboda in najverjetnejši kandidat za mandatarja Robert Golob je poudaril, da SDS s takšnimi potezami ne bo uspelo ustaviti oblikovanja nove vlade. "Datum za formiranje vlade ostaja tretji junij. Vsi manevri, ki smo jim priče v zadnjih dneh, so v resnici oklepanje oblasti s strani tistih, ki so od tega odvisni, ki ne želijo prepustiti oblasti novim izvoljencem ljudstva in ki se kot poraženci pač ne znajo dostojanstveno posloviti. Nič zato, konstruktivno in učinkovito jim bomo pomagali, da bodo tretjega junija zapustili vladne prostore," je pojasnil Golob. A dejstvo je, da prihodnja vlada ob imenovanju ne bo imela 19 ministrstev in enega vladnega urada, temveč tri ministrstva manj. Podnebje in energija bosta namreč ostali na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga bo vodil Bojan Kumer in ne Alenka Bratušek, kot je bilo najprej predvideno, izobraževanje in šport pa bo namesto Amalije Žakelj prevzel Igor Papič, ki bi moral po prvotnih načrtih postati novi visokošolski minister. Koordinator Levice Luka Mesec, ki bi moral voditi novo ministrstvo za solidarno prihodnost, kjer bi bili združeni stanovanjska problematika in dolgotrajna oskrba, pa bo namesto Simona Maljevca prevzel vodenje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Na vprašanje, kaj bo s kandidati za ministre, ki so ostali brez resorjev, je Golob odgovoril, da bodo slednji državni sekretarji na že obstoječih ministrstvih, po kasnejši potrditvi sprememb zakona o vladi pa bodo prevzeli na novo ustanovljena ministrstva. "V resnici ne bomo kljub neizmerni kreativnosti ‘konstruktivne’ opozicije izgubili niti dneva," je poudaril prvak Gibanja Svoboda. Do potez SDS je bila kritična tudi predsednica SD Tanja Fajon: "Vlada v odhajanju namerno ovira razvoj Slovenije. Ne priznava rezultatov volitev, poraza in ponižuje državljanke in državljane. Referendum uporablja za celjenje svojih lastnih ran in travm. Mi se ne bomo dali in bomo začeli delo tretjega junija."
Do večanja števila ministrstev kritični tudi v NSi
Do povečevanja števila ministrstev so kritični tudi v NSi. Kot je dejala njihova poslanka Vida Čadonič Špelič, ima sicer vsaka koalicija pravico, da si oblikuje vlado, a so do takšnega povečanja vseeno zadržani. Ocenila je, da bi bilo bolje, če bi nova vlada najprej zasedla obstoječa ministrska mesta in spoznala njihove vsebine. Poslance NSi je zmotila tudi ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, predvsem pa uvedba pojma ekonomske demokracije, ki po besedah poslanke lahko pomeni oživljanje modela samoupravljanja iz prejšnje države.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je na drugi strani ocenila, da nekateri poslanci ne razumejo ali nočejo razumeti nalog in ciljev ministrstva za solidarno prihodnost. Ob tem je poudarila, da so volivci večinsko podprli programska izhodišča Gibanja Svobode, predlagane spremembe pa so korak k udejanjanju želenega modela upravljanja države. Podarila je še, da so se volivci odločili za nove ideje, novo energijo in predvsem nov način dela in ravnanj.
"Njihov edini namen je uničenje RTV Slovenija"
Tudi Mesec je ocenil, da se odhajajoča vlada ne more sprijazniti s porazom na nedavnih parlamentarnih volitvah: "Desnica se oklepa oblasti, Janševa oblast uživa svoje indijansko poletje, ampak to indijansko poletje se bo končalo in tretjega junija bomo zagotovili, da bodo poletje preživeli izven vladne palače." Golob je ob tem ponovil, da bodoča koalicija ne bo izgubljala časa pri oblikovanju vlade, koalicijsko pogodbo naj bi predvidoma podpisali v torek, vprašanje pa je, kaj bo z načrtovanimi spremembami zakona o RTVS. Predlog novele zakona o RTVS so v petek vložili tudi poslanci bodoče koalicije, a so jih s kar dvema novelama zakona o RTVS prehiteli v SDS. Po vloženi referendumski pobudi se bo postopek odločanja o prvi noveli, ki jo je vložila SDS in s katero predlagajo, da RTV-prispevek ne bi bil več obvezen, zdaj zavlekel, novela pa ne bo padla tako hitro, kot so načrtovali v novi koaliciji.
Golob je poudaril, da zaradi takšnih potez bodoče opozicije ne izgublja nova vlada, ampak javna radiotelevizija. "Res je žalostno gledati njihov edini namen, to je uničenje RTV-ja. Njihov namen je samo ta, da v naslednjih mesecih uničijo javno RTV do konca, drugega namena nimajo. Zakon, ki smo ga vložili mi, jasno pravi, da prevzame nadzor nad programskim odborom civilna družba skupaj z zaposlenimi, državni zbor pa od 17 predlaga le dva predstavnika. To je depolitizacija, oni pa poskušajo zadržati sedanje stanje, kjer ima odhajajoča vlada oziroma koalicija večino," je poudaril Golob.
Golob glasoval proti potrditvi dnevnega reda izredne seje
Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je kot edini poslanec na prvem glasovanju na današnji izredni seji očitno pomotoma glasoval proti potrditvi dnevnega reda seje. "Treba je pogledati, ali si bodoči premier sploh želi današnjo razpravo, kajti glasoval je proti dnevnemu redu, tako da ne vem, ali želite sploh, da se obravnava zakon o vladi ali ne. Zelo zanimivo, da prvi bodoči človek vlade nasprotuje dnevnemu redu," je Goloba kritizirala poslanka SDS Jelka Godec.
Krivec: Malo več časa jim bo koristilo
Začasni vodja poslancev SDS Danijel Krivec je pred začetkom seje dejal, da predlogu zakona o vladi nasprotujejo: "Za nas ni razumno, da se število ministrstev povečuje. Glede na razpravo in naše vložene amandmaje se bomo odločali, kako ukrepati," je pojasnil Krivec in dodal, da poslanci SDS še niso sprejeli odločitve, ali bodo vložili pobudo za posvetovalni referendum o zakonu o vladi. A so pozneje poslanci SDS v parlamentarni postopek vendarle vložili zahtevo za posvetovalni referendum.
Med razpravo je Krivec dejal, da želijo v SDS pomagati prihodnji vladi: "Upamo, da to tega čim prej pridemo in da začnete, kot pravite, čim prej na polno delati." Na to se je odzvala poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta: "Kolegu Krivcu se iskreno zahvaljujem za ponujeno roko pomoči. Vem, da gre za iskreno ponudbo in iskreno sintagmo, posebej v luči tega, da ste vložili zahtevo za posvetovalni referendum o zakonu o vladi, ki bo povzročila le to, da bomo 30 dni zamujali z našimi načrti. Mislim, da je prav, da ljudje to vedo, kaj pomeni ponujena roka pomoči kolega Krivca in stranke SDS."
Na vprašanje, ali s pobudo za referendum ne ovirajo koalicije, da si postavi vlado, je Krivec pred začetkom seje odgovoril, da bo koalicija to storila v vsakem primeru: "Mislim, da to niso nobene ovire. Pri njih je potrebno spodbuditi kakšen razmislek, mogoče bodo zamenjali kakšnega ministra zamenjali. Malo več časa jim bo koristilo." Na vprašanje, katerega kandidata za ministra bi morali zamenjati, je Krivec odgovoril, da tega noče komentirati. Predlogu zakona o vladi sicer nasprotujejo tudi v NSi, a predloga za razpis posvetovalnega referenduma niso podpisali, saj menijo, da je organiziranje delovanja vlade stvar vsakokratne koalicije. Od poteze SDS se je na Twitterju distanciral tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je poudaril, da so Slovenci izrazili željo po drugačni politiki. "Naj se čim prej postavi nova vlada. Imajo program, naj se začne izvajati. Ocenjujmo jih po konkretnih rezultatih. Vsi," je poudaril Počivalšek.
Poslanci Gibanja Svoboda izstopili iz Kluba pomurskih poslancev
Poslanci Gibanja Svoboda so izstopili iz novoustanovljenega Kluba pomurskih poslancev. Kot razlog so navedli namerno oviranje sprejetja zakonov bodoče koalicije s strani opozicije, ki je že na ustanovni seji državnega zbora vložila več kot 30 zakonskih predlogov. To v Gibanju Svoboda razumejo kot nespoštovanje volje volivk in volivcev. S tem manevrom so povozili voljo ljudi po spremembah, koalicijske partnerje pa le še bolj povezali, so sporočili iz Gibanja Svoboda. "Članice in člani novoustanovljenega Kluba pomurskih poslancev iz teh razlogov v klubu ne želimo več sodelovati," so še zapisali.
Prednik: S tem negirajo voljo ljudstva
Vodja poslancev SD Jani Prednik je potezo bodoče opozicije komentiral kot nagajanje: "Če je opozicija v petek interpretirala vložitev več kot 30 zakonov kot nekaj konstruktivnega in pomoč koaliciji, je danes povsem evidentno, da želi nagajati. To se dogaja prvič v zgodovini državnega zbora in s tem se tudi negira voljo ljudstva, ki je pred tremi tedni jasno reklo ne takšni politiki." Prednik je poudaril, da ima vsaka koalicija možnost, da sama sestavi vlado, izbere število ministrstev in si začrta pot, po kateri bo šla: "Trenutna opozicija pa nagaja in že v začetku mandata kaže svoj način delovanja v naslednjih štirih letih, kar je za nas nesprejemljivo."
"To je nekaj podobnega kot tistih 33 zakonskih predlogov, s katerimi so se praktično drenjali na vložišču v državne zboru," pa je v odzivu na manevre SDS poudarila poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je pred sejo poudaril, da ne vidi razloga, kako bi lahko opozicija sugerirala vladi, kako mora delati: "To so seveda prazne besede oziroma prazna dobra volja SDS, jasno je, da gre za zavlačevanje postopkov." Ko gre za pobudo za posvetovalni referendum o zakonu o vladi, pa je vodja poslancev Levice dejal, da bodo ljudje tisti, ki bodo na koncu presojali, ali je to stvar, ki bi jo bodoča opozicija morala uporabiti v tem trenutku. Ob tem je ocenil, da si v opoziciji s takšnimi manevri očitno kupujejo čas, da odhajajoča vlada dokonča in nadaljuje "koruptivne zadeve, ki jih dela že dve leti".
Nemcu potrdili mandat evropskega poslanca
Državni zbor je na glasovanju potrdil izvolitev Matjaža Nemca za poslanca v Evropskem parlamentu, potem ko je Tanji Fajon ob potrditvi nove sestave parlamenta prenehal mandat evropske poslanke. Od navzočih 82 poslancev jih je 81 glasovalo za, eden pa proti. Državni zbor je tako sprejel sklep, da se potrdi izvolitev Matjaža Nemca iz stranke SD za poslanca Slovenije v Evropskem parlamentu do izteka mandata leta 2024. Iz stranke SD so že konec aprila sporočili, da je Nemec potrdil, da je pripravljen prevzeti mandat evroposlanca. Na evropskih volitvah leta 2019 je na listi SD dobil največje zaupanje volivk in volivcev za Tanjo Fajon in Milanom Brglezom. Predsednica SD Tanja Fajon bo v novi vladi prevzela vodenje ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
