Predsedniki vrhovnih sodišč Srednje in Vzhodne Evrope so na konferenci na Bledu za eno ključnih tem izbrali neodvisnost sodstva. Po besedah Damijana Florjančiča, predsednika slovenskega vrhovnega sodišča, je ta zelo pomembna, in sicer "tako na institucionalni kot na individualni ravni vsakega sodnika, saj se več čas pojavljajo nove situacije, ko se ta vidik delovanja sodstva ponovno aktualizira ali celo postavi pod vprašaj. Pri tem gre v prvi vrsti za vprašanje razumevanja delitve oblasti na tri veje, zakonodajno, izvršilno in sodno, kar je eden temeljnih pogojev demokratične državne ureditve. V tem trikotniku oblasti je sodna oblast v primeru dejanske neodvisnosti pri izvrševanju svoje funkcije ključni in tudi zadnji branik pravne države. Torej gre za medsebojno odvisnost in součinkovanje med demokracijo, pravno državo in neodvisnostjo sodstva. Ni demokracije brez pravne države in ni mogoče zagotoviti pravne države brez neodvisnega sodstva, kar velja tudi v obratni smeri," je poudaril Florjančič.
Zaradi covid situacije omejen dostop do sodišč
Med pomembnejšimi temami konference na Bledu je bilo še vprašanje dostopa do sodišč, ki je v večini držav praviloma zagotovljen že kot ustavna pravica, ter o razmerah delovanja sodišča zaradi epidemije covida-19. "V vseh udeleženih državah je vsaj v določeni meri onemogočen dostop do sodišč, po drugi strani pa so se morale nujno uveljaviti druge, trenutnim razmeram prilagojene oblike poslovanja, ki temeljijo na modernih tehnologijah in omogočajo delovanje sodstva na daljavo. Ta prinašajo še mnoga nerazrešena vprašanja," je po konferenci še povedal Florjančič.
Udeležence konference, ki sta jo organizirala Vrhovno sodišče RS in Inštitut Ceeli, je nagovoril tudi višji sodnik iz ZDA John Walker, predavatelj na Univerzi Yale ter izvedenec in svetovalec za tuje pravosodne sisteme.
Zanimalo nas je, kako po njegovem deluje slovenski sodni sistem in ali bi ga bilo treba morda na katerem od področij spremeniti? "Kolikor mi je znano, ima Slovenija dober pravosodni sistem, saj imate dobro in učinkovito zakonodajo, znotraj katere morajo soditi sodniki. Res pa je, da se pogosto dogaja tudi v Sloveniji, da javnost in politika ne razumeta dela sodnikov, zato prihaja do kritik, ki so lahko utemeljene ali pa tudi ne. Mnogi ne razumejo, da sodniki lahko oziroma morajo soditi le znotraj predpisanih zakonov," je dejal.
Po njegovem je za pravilno razumevanje sodniškega dela v javnosti zelo pomembno, da sodniki delajo pošteno, strokovno, predvsem pa nepristransko, da si s svojim delom lahko ustvarijo ugled in spoštovanje v družbi, ki ji pripadajo. "Zato je na mestu vprašanje, ali so sodniki dovolj usposobljeni, neodvisni in tudi etično neoporečni, da se lahko uprejo neprimernim ali koruptivnim vplivom. To je namreč zelo pomembno za vladavino prava, ki je odvisna od vsakodnevnega uspešnega dela sodstva in sodnikov, ki med drugim večkrat presojajo tudi skladnost ravnanja drugih dveh vej oblasti z zakonom, zaradi česar pa sodniki ne bi smeli postati tarča kritik, saj le opravljajo svoje delo, " je še povedal sodnik Walker.