(ANALIZA) Raztrgano odstopno pismo ministra Hojsa in druga trganja ustave

Matija Stepišnik Matija Stepišnik
22.09.2020 06:00

Aleš Hojs je junija odstopil. A je ostal. V petek je preživel interpelacijo. Včeraj je odstopno izjavo po 83 dneh od njene objave kar v neposrednem prenosu vladne novinarske konference in na tviterju raztrgal. Ker sta se tako zmenila s premierjem. Gre za dileme politične kulture, prelomljenih besed, zavez, temeljne verodostojnosti, oblastniške arogance po načelu "Zakon, to sem jaz". A pravo pravno vprašanje sedaj je, ali se bo zaradi morebitnega kršenja ustave in zakonodaje pri (ne)odstopu notranjega ministra našel kdo, ki bo izpodbijal odločbe ministrstva, ki ga kot predstojnik vodi Hojs, češ da jih izdaja neveljavni minister

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

V petek ponoči je Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, najprej prestal interpelacijo - opozicija je bila pričakovano prekratka. V ponedeljek se je po dobljeni bitki ponovno sestal s premierjem Janezom Janšo, saj je, spomnimo, 30. junija že odstopil. "Predsednika vlade Janeza Janšo sem obvestil, da sem danes zjutraj prejel in sprejel odstop generalnega direktorja policije ter mu podal svojo odstopno izjavo. Delo na ministrstvu bom korektno in pošteno opravljal do seznanitve državnega zbora z mojim odstopom," je tedaj ustno in pismo objavil Hojs. Na tviterju je svojemu sporočilu tudi pripel odstopno izjavo, ki jo je poslal v kabinet predsednika vlade. Policijo je ob tem obtožil delovanja pod vplivom političnih ozadij. Z njegovim odstopom se je začelo zapletati, ko se je premier pogreznil v molk. Državnega zbora v poslovniško predvidenem roku ni obvestil o odstopu člana ministrskega zbora. Nato je povedal, da famoznega odstopnega pisma ni odprl, ministra pa da je zavoljo tega, kar si država težko privošči iskanje novega vladnega funkcionarja, sploh na tako izpostavljenem resorju, prosil, naj o potezi še enkrat premisli. Minilo je poletje, interpelacija proti ministru, ki je odstopil, je prišla na vrsto na septembrski seji. Po ponedeljkovem srečanju s premierjem je Hojs sporočil, da odstop umika. Dalje: da mu je Janša vrnil zaprto odstopno pismo. Ki ga bo sedaj sam raztrgal. In zgodbe je po Hojsu konec. Ker se državni zbor z odstopom ni seznanil, ni odstopil. In je vse pravno čisto.

Aleš Hojs, Anton Travner 
Bobo

Je minister odstopil? Je

Ne gre le za vprašanje politične kulture, za vprašanje dane besede, odgovornosti in zavez v politiki, gre za v resnici tudi zelo eminentno, pomembno pravno vprašanje. Ustavnopravno vprašanje. Kdaj minister torej odstopi? Kdaj mu preneha funkcija? Kaj pravijo predpisi? Tako je nesojeni ustavni sodnik, ki ni preživel glasovanja v DZ, ustavni pravnik dr. Andraž Teršek razloži te dni v odmevne blogu, zanj dilem ni: "Ali je minister za notranje zadeve odstopil? Je. To je povedal tudi sam in tako izrecno piše v njegovem pismu o odstopu." Dalje: "Ali je predsednik vlade odstopno pismo ministra odprl ali ga ni odprl? Bojda ga je odprl. A to je povsem nepomembno za ministrov odstop ali prenehanje funkcije. Če je v pismu ministrov odstop s funkcije ministra, je to dovolj za prenehanje funkcije ministra. Odstopno pismo je informacija javnega značaja." Hojs je odstop sam objavil. Teršek se ob 115. členu ustave sklicuje še na 12. člen zakona o vladi. Piše: "Vse te določbe jasno določajo, da 'funkcija ministru preneha z odstopom.' Oziroma, odstop pomeni prenehanje funkcije. Odstop pa se zgodi z izjavo oziroma pismom o odstopu, naslovljenem na predsednika vlade. Funkcija preneha takoj, ko minister poda izjavo o odstopu. Ker ve, da je podal izjavo o odstopu, ne sme več opravljati funkcije ministra. Zakonodaja ne določa nobenih rokov in nobenega dodatnega pogoja za primer, kot minister pisno poda svoj odstop, naslovljen na predsednika vlade. Dejansko bi za odstop zadoščala že ustna izjava pred predsednikom vlade." Ustno izjavo, odstop je Hojs podal celo v živo, na novinarski konferenci v prenosu. Kot rečeno: pisno jo je objavil na družbenem omrežju Twitter, od tam je postala viralna. 

Andraž Teršek je kandidiral za ustavnega sodnika, a v državnem zboru ni bilo zadostne večine za njegovo imenovanje.
STA

"Popolne neumnosti" ali kaj je "šokantno žalostno"

Po Terškovem izvajanju na njegovi spletni strani se je na tviterju oglasil nekdanji šef vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec, ki je šel ostro proti Teršeku. "Seveda piše popolne neumnosti." Politično gledano je res nerodno, ker je minister izjavil, da nepriklicno odstopa, tako Pogorelec, potem pa si je pač premislil. A po njegovem je situacija jasna in pri tem se referira na 261. člen poslovnika državnega zbora, po katerem "funkcija ministru preneha, ko je bil DZ formalno obveščen o odstopu." Teršek je to argumentacijo ostro zavrnil, ima jo za tipični primer "nesposobnosti misliti ustavo, popolno miselno nesposobnost videti kaj drugega, kot gole črke in stavke na papirju." In je še dopolnil svoje teze: "Interpelacija zoper ministra, ki ni več minister, ker je odstopil – morda to ni možno samo v Sloveniji, a je šokantno žalostno, da je v Sloveniji to možno. Zelo mi je žal, da je tako."

Odločbe izdaja veljavni minister?

Ne gre le za spopad dveh pravnikov, z različnimi mnenji. In vsebinsko razpravo, ki gre zunaj pravnih okvirov tudi v dileme politične, oblastniške arogance, prelomljenih besed in s tem temeljne verodostojnosti. Gre za to, da ustava kot najvišji pravni akt predpisuje odstop ministra. Dovolj jasno in nedvoumno? In po ustavnih določbah Hojs torej ni več minister. Ker je odstopil. Slišimo, da se tudi nekateri vladni pravniki iz zakonodajne službe držijo za glavo ob drugačnih kolobocijah v režiji dua Janša-Hojs, ki s tako poljubno politično interpretacijo ponovno nižajo standarde politične kulture, ko gre za spoštovanje temeljnih pravnih aktov, in teptajo ustavo. Ne prvič in seveda to nikakor trening tega "športa" ni rezerviran le za Janšev politični krog. 

Robert Balen

Ampak poslovnik določa, da odstop stopi v veljavo, ko se z njim seznani državni zbor. Je poslovnik ustavno torej (ne)sporen? Naj to prekontrolira in ugotovi ustavno sodišče? Procedura je mati demokracije ali kako že? A kar je za Janševo vlado, ko gre za primer Hojs in njegov (ne)odstop, politično veliko bolj neugodno in tvegano, je dejstvo, da lahko v tej situaciji vsak izpodbija odločbe, ki jih dobiva od ministrstva, ki ga kot predstojnik vodi Hojs. Teoretično in hipotetično: če dobim torej karantensko odločbo od MNZ, jo lahko izpodbijam na upravnem ali kasneje ustavnem sodišču z argumentacijo, da je ni izdal veljavni minister? Po Teršku da. Po Pogorelcu ne. 

Ne dvomimo, da bosta Janša in Hojs, sploh ko je ta dobil potrditev v državnem zboru, vztrajala v sodelovanju. A bi lahko s tem odprla Pandorino skrinjico bolj, kot morda mislita ali pričakujeta. Igra ni netvegana. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta