V že 19. valu spletne raziskave o vplivu pandemije covida-19 na življenje je 10,5 odstotka vprašanih odgovorilo, da ne bi upoštevali odrejene karantene, če so bili v rizičnem stiku. Odrejene karantene predvsem ne bi spoštovali anketiranci, stari med 18 in 29 let, je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Od junija do decembra lani se je pomembno zmanjšal delež vprašanih, ki covida-19 niso preboleli in proti covidu-19 niso cepljeni. Med vprašanimi jih je 18,6 odstotka, njihov delež pa se je od junija zmanjšal za 18,3 odstotne točke. Za 8,1 odstotne točke se je od junija povečal delež cepljenih prebolevnikov, za 11,4 odstotne točke pa je zrasel delež cepljenih, ki covida-19 niso preboleli.
Proti covidu-19 se ne namerava cepiti 26,5 odstotka anketiranih. Med glavnimi razlogi navajajo zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju (64,4 odstotka vprašanih), skrb za dolgoročni vpliv na zdravje (60,9 odstotka) in mnenje, da cepivo ni varno (52,9 odstotka). Da se ne nameravajo cepiti zato, ker se izvaja prevelik pritisk, pa pravi 51,8 odstotka anketirancev. Svojega otroka ne bi cepilo 68,9 odstotka cepljenih staršev in vsi necepljeni starši.
Cepljeni podpirajo obvezno cepljenje
Anketiranci v največjem deležu podpirajo uvedbo obveznega cepljenja za zaposlene v zdravstveni dejavnosti (60,8 odstotka vprašanih), sledijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju (54,1 odstotka). 54 odstotkov anketiranih meni, da bi moralo biti cepljenje obvezno za prebivalce, starejše od 50 let. Da bi moralo biti cepljenje proti covidu-19 obvezno za vse polnoletne prebivalce Slovenije, meni manj kot polovica anketiranih (44,1 odstotka). Obvezno cepljenje najbolj podpirajo najstarejši anketiranci, stari od 65 do 74 let, najmanj pa anketiranci v starostni skupini od 30 do 49 let.
Cepljeni v veliko večji meri podpirajo uvedbo obveznega cepljenja za vse naštete. 74,3 odstotka cepljenih anketirancev podpira obvezno cepljenje vseh prebivalcev Slovenije, starejših od 50 let, 63 odstotkov pa obvezno cepljenje za vse polnoletne prebivalce Slovenije.
Koliko mask na teden?
V tokratni raziskavi je NIJZ zanimalo tudi, kako bi anketiranci ravnali v primeru, da bi se pri njih pojavili znaki prehlada ali okužbe dihal. Večina, 66,5 odstotka, jih je odgovorila, da bi izvedla samotestiranje, dobra polovica vprašanih (52,9 odstotka) pa bi poklicala svojega osebnega zdravnika. 1,7 odstotka anketirancev je odgovorilo, da ne bi storili ničesar.
Delež oseb, ki bi se zagotovo testirale, če bi bile v stiku z nekom, ki je imel pozitivni test na covid-19 in same ne bi razvile simptomov, je znašal 85,4 odstotka. Ta delež je od prvega vala raziskave zrasel za 21 odstotnih točk in kaže na pozitivno spremembo v zavedanju in ravnanju ljudi, ocenjujejo na NIJZ.
2,3 odstotka oseb je navedlo, da zaščitnih mask ne uporabljajo, 37,4 odstotka anketiranih oseb uporabi eno masko ali več na teden, skoraj enak delež eno na dan in 22,5 odstotka oseb uporabi na dan dve maski ali več.
Raziskavo NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji izvajajo na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra 2020. Zadnji val raziskave je potekal od 7. do 10. decembra 2021 na vzorcu 1029 odraslih oseb.
