Dvig plačnega stropa zgolj eni poklicni skupini nima nobene zveze z interventno zakonodajo, pravi sindikalist Štrukelj.
Potem ko je konec lanskega leta koalicija ob podpori SNS in Desusa sprejela interventni zakon, s katerim dvigujejo plačni strop za zdravnike in zobozdravnike s 57. plačnega razreda na 63., ti zdaj realizacijo zapisanega pričakujejo tudi v obliki nove kolektivne pogodbe, v katerih bi v tarifnem delu natančno opredelili, za koliko se bodo zvišale plače zdravnikom glede na status, ki ga imajo. Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides, pravi, da zahtevajo dvig plač za šest razredov oziroma za 24 odstotkov za vse zdravnike, torej tudi zdravnike začetnike, specializante in ne le za najbolj izkušene zdravnike. "Želimo si, da bi se pogajanja o tem končala še ta mesec," je jasen sindikalist, ki doda, da so neformalni pogovor že imeli. V kratkem pa pričakujejo, da se bodo začela tudi uradna pogajanja. Da so še vedno v fazi priprave izhodišč, ki pa naj bi jih vlada vendarle že kmalu sprejela, je potrdil minister za zdravje Janez Poklukar. Enako naj bi veljalo tudi za izhodišča za pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva, ki želijo, potem ko so plače zvišali dobršnemu delu zaposlenih v zdravstveni negi in socialnem varstvu, odpraviti še nekatere plačne anomalije.
Zdravniki pričakujejo višje plače zdaj, izstop iz enotnega plačnega sistema pa pod prihodnjo vlado
Sindikati v ustavno presojo
In medtem ko zdravniki čakajo na realizacijo 48. člena PKP 10, so predsedniki petih sindikalnih central danes na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo omenjenega člena. Kot je povedal Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), člen, ki zgolj eni poklicni skupini dviga plačni strop, nima nobene zveze z interventno zakonodajo. "To je podtaknjenec, ki je vladi omogočil izogniti se natančno predpisanim postopkom za spreminjanje plačne lestvice, ki so opredeljeni v zakonu, hkrati pa se izogniti zakonsko obvezujočim in obveznim usklajevanjem sprememb z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja." Prav tako po oceni predlagateljev zahteve pri spreminjanju plačne lestvice ustava preprečuje oziroma ne omogoča prepovedi referenduma, kot je parlament sprejel sklep za deseti interventni zakon.
Konrad Kuštrin: "Naj drugi argumentirajo dvig plač, ne da se zdaj sklicujejo na zdravnike."
"Zahtevo smo tako vložili zaradi napak v zakonodajnem postopku in ne zaradi same vsebine. S tem, ko je bila določba o dvigu plačnega stropa uvrščena v interventni zakon, je bila državljanom odvzeta pravica do referenduma," je dodatno pojasnil njihov odvetnik Iztok Ščernjavič. Ob tem so ustavno sodišče zaprosili še, da do končne odločitve zadrži izvajanje omenjenega člena. Če bi jim sodniki ugodili, bi to pomenilo, da vlada in zdravniški sindikat nove kolektivne pogodbe ne bi mogla skleniti.
MIZŠ: Sprememb pri zimskih počitnicah ne bo
Potem ko so se v javnosti pojavili razmisleki nekaterih ravnateljev osnovnih šol, da bi zaradi slabe epidemiološke situacije in velikega števila karanten podaljšali zimske počitnice ali jih pomaknili proti januarju, so z ministrstva za izobraževanje pojasnili, da ne predvidevajo spremembe v izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa, pa tudi spremembe šolskega koledarja ne. In tudi sistemskega prehoda pouka na daljavo ne predvidevajo. Je pa trenutno ob soglasju ministrstva in NIJZ zaradi epidemioloških razmer v celoti na pouk na daljavo prešlo 13 osnovnih šol in dve srednji šoli.
Kuštrin: Najprej so navdušeni, nato so proti
Kuštrina poteza predstavnikov sindikalnih central ne preseneča, oziroma kot pravi: "Niso me pustili razočaranega, tako kot vselej doslej." In pojasni, da so bili v preteklosti ravno predstavniki drugih sindikatov javnega sektorja navdušeni nad enotnim plačnim sistemom in 57. plačnim stropom za javne uslužbence. Ko se je Fidesu uspelo dogovoriti z nekdanjim premierom Mirom Cerarjem o odpravi stropa, naj bi bili naenkrat proti temu, "zdaj bi pa tudi oni radi dvig plačnega stropa. Ne dvomim, da je veliko poklicev, ki si zaslužijo več od 57. plačnega razreda, a naj njihovi predstavniki to argumentirajo, ne da se zdaj sklicujejo na zdravnike." Tako Kuštrin, ki pravi še, da zdravniki ne odstopajo od zahteve po izstopu iz enotnega plačnega sistema. Potrditev predloga zakona o plačah v zdravstvu, o katerih so se zadnjih nekaj mesecev pogajali, pa Kuštrin prepušča naslednji vladi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
