Atlas človeškega trpljenja

Poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), v katerem neposredno sodeluje več kot 600 znanstvenikov, gre pa za sintezo podnebne znanosti s celega planeta, je vedno trenutek streznitve za človeštvo. A zadnje poročilo, v celoti objavljeno danes, je še posebej zaskrbljujoče - jasno je, da smo prešli mejo povratka in da se bolj kot o preprečevanju segrevanja ozračja sedaj pogovarjamo le še o blaženju posledic.

Ali kot je strnil Antonio Guterres, generalni sekretar Združenih narodov: "Videl sem mnogo znanstvenih poročil, ampak takega še ne. Poročilo IPCC je atlas človeškega trpljenja in primer spodletelega podnebnega vodstva. Skoraj polovica človeštva živi v nevarnem okolju že sedaj, mnogi ekosistemi so na točki brez vrnitve že danes. Dejstva so nesporna, odsotnost ukrepanja je kriminal, največji onesnaževalci sveta so krivi napada na naš dom. Izpusti ogljikovega dioksida so se v zadnjem desetletju za 13 odstotkov povečali, namesto da bi se zmanjšali." Trenutni dogodki kažejo, da smo ranljivi za geopolitične šoke, in sedaj je čas za energetsko tranzicijo, fosilna goriva so slepa ulica za človeštvo," je v pretresljivem nagovoru poudaril Guterres, ki je pozval države in zasebne investitorje, naj vendarle prenehajo podpirati fosilne energente. In zaključil: "Odlašanje pomeni smrt."

Znanstveniki so dodobra popisali posledice segrevanja ozračja, ki jih svet čuti že sedaj, ko se je globalno ozračje segrelo za "le" 1,1 stopinje Celzija. Po ugotovitvah poročila je od 3,3 do 3,6 milijarde ljudi "zelo ranljivih za podnebne spremembe", vsak četrti zemljan živi na ogroženem območju. 14 odstotkov kopenskih vrst je izpostavljenih zelo visokemu tveganju izumrtja že ob segretju ozračja za 1,5 stopinje Celzija, med letoma 2010 in 2020 je v Afriki, Južni Aziji, Srednji in Južni Ameriki zaradi poplav, suše in neurij umrlo 15-krat več ljudi kot v ostalih delih sveta, kar kaže na izrazite neenakosti, ko gre za ranljivost. Če se temperature dvignejo od 1,7 do 1,8 stopinje Celzija, potem poročilo navaja, da bi bila polovica človeške populacije lahko izpostavljena obdobjem življenjsko nevarnih podnebnih razmer, ki so posledica vročine in vlage. Pri še višjih temperaturah lahko planet postane človeku negostoljuben. A trenutno so največji izzivi prihodnosti: omejen dostop do pitne vode in zdravstvenih storitev, visoka stopnja revščine, pomanjkanje financiranja, počasno ukrepanje.

Hoesung Lee, predsednik IPCC, je jasen: "Tveganja za naš planet še niso bila večja. Podnebne spremembe so grob našega zdravega planeta in pokažejo tudi, kako se narava odziva in kdo je najbolj izpostavljen." Med slednjimi so predvsem mesta, kjer bo po napovedih kmalu živela več kot polovica človeštva.