Elizabeta Planinšič
Nova slovenska avtocestna policija ima novega direktorja. Kot smo to že napovedali, je položaj zasedel Andrej Jurič, bivši vedejevec na vrhu policije. Na to mesto ga je imenoval njegov naslednik, generalni direktor policije Anton Olaj. Ker je bil daleč najbolj prepričljiv v svojih kompetencah, poleg tega pa izhaja s prometnega področja dela. "Ne nazadnje pa je poleg preteklih delovnih izkušenj v zadnjih mesecih tudi dobro spoznal vodstveno-strukturni del policije," pojasnjuje Olaj.
Uprava avtocestne policije je bila ustanovljena v začetku leta, v prihodnjih mesecih naj bi zaživela prva od petih specializiranih enot avtocestne policije, in to ljubljanska, in uprava sama, ki bo imela sedež v Postojni. Do maja v prihodnjem letu pa naj bi bila ta nova uprava dokončno postavljena na noge. "V teh dneh načrtujemo tudi interno poizvedbo za postopno zasedbo prostih delovnih mest v avtocestni policiji," pojasnjujejo na Generalni policijski upravi.
Med najbolj varnimi cestami v državi
Gre za enega večjih projektov v policiji, saj naj bi uprava na koncu štela – glede na sistemizacijo delovnih mest – 303 zaposlene. V specializirane enote avtocestne policije bo sodilo 259 ljudi, teh enot bo pet, 24 ljudi bo v upravi te policije, 20 pa jih bo v okviru že obstoječe specializirane enote za nadzor prometa skrbelo posebej za avtoceste. Od 303 delovnih mest jih bo operativnih 244, vodstvenih 25, 34 ljudi pa bo delalo na mestih, kjer nimajo policijskih pooblastil (hišniki, čistilke itd.).
Avtocestna policija bo skrbela za red na avtocestah in hitrih cestah. V Sloveniji imamo 547 kilometrov avtocest in 145 kilometrov priključkov na avtoceste. Hitrih cest je 69 kilometrov in slabih 17 kilometrov priključkov nanje. Po podatkih policije naj bi bil povprečni letni dnevni promet na avtocestah med 10.000 in 60.000 vozili dnevno, na hitrih cestah pa med 5000 in 30.000 vozili dnevno. Policija v podkrepitev tega, da avtocestno policijo potrebujemo, navaja podatek, da se na omenjenih cestah ugotovi približno 50 tisoč kršitev cestnoprometnih predpisov letno. A glede na posledice prometnih nesreč so naše avtoceste med najbolj varnimi cestami v državi.
Agencija za varnost prometa je prav včeraj poslala v javnost analizo prometne varnosti v preteklem letu. Od 80 smrtnih žrtev, kolikor so jih terjale naše ceste v letu 2020, jih je 33 (torej 40 odstotkov) umrlo na regionalnih cestah, 25 na cestah v naselju. Najmanj umrlih, osem, je bilo na glavnih cestah, prav toliko na lokalnih cestah, na avtocestah in hitrih cestah pa je lani umrlo šest ljudi. Od lani evidentiranih 14.971 prometnih nesreč se jih je 1284 zgodilo na avtocestah in hitrih cestah.
Kaj pa državne in občinske ceste?
Zato bode v oči, da po reorganizaciji v policiji na račun avtocestne policije izgublja zaposlene kar nekaj postaj prometnih policij. V Ljubljani je sedaj na tej postaji sistematiziranih 106 delovnih mest (zasedenih jih je 95, zdaj naj bi jih ostalo le še 72). V Celju bi iz sistematiziranih 76 delovnih mest (le 42 je zasedenih) padli na 48 delovnih mest. V Mariboru bi ostalo le še 48 delovnih mest, sedaj jih je sistematiziranih 93, zasedenih pa 52. Koprska prometna policija bi namesto sedanjih 66 sistematiziranih delovnih mest (zasedenih je 33) padla na 36 delovnih mest. A na Generalni policijski upravi zatrjujejo, da se nadzor oziroma prisotnost policistov na glavnih in regionalnih cestah s tem ne bo zmanjšal.
V avtocestni policiji tudi kriminalisti
Avtocestna policija pa ne bo nadzirala zgolj prometa, temveč bo bedela tudi nad kaznivimi dejanji na avtocestah in počivališčih, zato bodo v njihovih vrstah tudi kriminalisti. Policija je na območjih avtocest v letu 2019 obravnavala 224 kaznivih dejanj, lani do srede novembra pa 120. Najpogosteje so obravnavali kazniva dejanja zoper pravni promet (ponarejanje listin, posebni primeri ponarejanja listin), kazniva dejanja zoper premoženje in kazniva dejanja zoper javni red in mir. Iz operativnega dela policije je območje avtocest zanimivo tudi za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.
"V Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) si nikakor ne želimo policijske države in nerazumnega sankcioniranja, treba pa se je zavedati, da je tudi nadzor (in sankcioniranje) pomemben dejavnik zagotavljanja prometne varnosti, zmanjševanja števila prometnih nesreč, tudi tistih z najhujšim in najbolj tragičnim izidom, in pretočnosti prometa. Že večkrat smo izpostavili, da se zaradi kadrovske podhranjenosti prometne policije marsikateri prekrškar zanaša, da ga policija pri kršenju predpisov ne bo zalotila oziroma je verjetnost za to minimalna ter da se bo na ta način izognil sankciji. Posledično sankcije nimajo tako velikega preventivnega učinka, kot bi ga imele," pravi Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS. "S tega vidika podpiramo aktivnosti, ki naj bi pripomogle k učinkovitejšemu nadzoru, saj ocenjujemo, da bi to lahko prispevalo k boljši prometni varnosti in tudi varnosti na splošno. Glede na že izpostavljeno kadrovsko podhranjenost policije pa upamo, da bo država zagotovila dovolj sredstev in primerne pogoje tako za ustrezno vzpostavitev nove avtocestne policije kot tudi za izvajanje nalog, ki jih bodo na drugih cestah še naprej opravljali prometna policija in drugi policisti," še dodaja in poudarja, da tudi podatki analize prometne varnosti potrjujejo, da je treba še okrepiti aktivnosti na državnih in občinskih cestah.
Posebne policije tudi v tujini
Ideje o ustanovitvi slovenske avtocestne policije so sicer stare že več kot desetletja, a dokončno je bila ustanovljena šele sedaj. V preteklosti so, tudi zaradi kadrovske podhranjenosti policije,v vodstvu policije bolj zagovarjali krepitev že obstoječe specializirane enote za nadzor prometa, katere osnovna naloga je, kot že ime pove, nadzor prometa - še posebno nadzor tovornih vozil, avtobusov, taksijev, vozil avtošol, dostavnih in tudi enoslednih vozil. Ta enota sicer z novo avtocestno upravo ne izginja, nasprotno, celo okrepila se bo – do sedaj je bilo sistematiziranih 39 delovnih mest, zdaj jih bo 57.
Investicija v milijonih: vozila, motorji, videonadzor ...
Avtocestna policija bo tudi kar obsežen finančni zalogaj. Po naših podatkih je v predlogu za opremljenost enote 28 zmogljivejših označenih patruljnih vozil, kar bi stalo okoli 1,3 milijona evrov. Pol milijona evrov bi stalo deset civilnih vozil, primernih za vgradnjo videonadzornih sistemov. Potrebovali bi 19 motornih koles v skupni vrednosti 722 tisoč evrov, pa deset vozil za ogled krajev prometnih nesreč v vrednosti 600 tisoč evrov. Med investicijami je tudi na primer dvanajst laserskih merilnikov hitrosti z videozapisom v vrednosti 168 tisoč evrov, pa pet laserskih 3D-skenerjev za oglede krajev prometnih nesreč, ki stanejo 425 tisoč evrov. Kar 211 tabličnih računalnikov s tiskalnikom bi potrebovali, navajajo v analizi, vrednih 422 tisoč evrov, pa 28 sistemov za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, ki naj bi stali 560 tisoč evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
