Cene elektrike dodatno zvišuje še omrežnina

Potem ko je Agencija za energijo s 1. januarjem letos zvišala omrežnino za distribucijski sistem za kar 14 odstotkov, je ta poteza naletela na burne odzive. Med njimi tudi infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca, saj meni, da gre za nerazumno odločitev agencije, medtem ko vlada sprejema ukrepe za blažitev energetske krize. "Elektrodistribucijska podjetja bi zmogla tudi brez tega dviga, o katerem vlada in pristojno ministrstvo nista bila obveščena," je bil oster Vrtovec. Včeraj pa so nam z infrastrukturnega ministrstva na vprašanje, ali bodo kakorkoli ukrepali ali kako drugače na vladi skušali ta problem v luči dodatnega dviga cen električne energije rešiti, odgovorili: "Agencija za energijo je pri določanju regulativnega okvira samostojna in neodvisna in je dolžna ravnati skladno z metodologijo določanja višine omrežnine."

Omrežnina naj bi se zviševala vsako leto

V Agenciji za energijo, ki jo vodi Duška Godina, še pojasnjujejo, da kljub 14,16-odstotnemu zvišanju omrežnin tarifne postavke omrežnine za prenosni sistem ostajajo nespremenjene, kar pomeni skupno zvišanje omrežnine za približno 10 odstotkov. Navajajo tudi primere vpliva zvišanja omrežnine na položnice, in sicer za značilnega gospodinjskega in industrijskega odjemalca. Tako bodo gospodinjstva z letno porabo 3500 kilovatnih ur mesečno plačevala 1,88 evra več, industrijski odjemalci pa, odvisno od letne porabe, od 39 do 2780 evrov mesečno več kot doslej. Na letni ravni to pomeni za gospodinjstva 22 in pol evra več, za industrijske odjemalce pa od 469 do kar 33.386 evrov letno višji strošek. Na položnicah omrežnina običajno znaša nekaj več kot tretjino zneska računa za električno energijo. Znesek pa je odvisen od količine porabe in od moči, ki je za gospodinjstva v večini primerov sedem kilovatov obračunske moči.

"Agencija za energijo je sprejela strokovno pravilno in razumno odločitev, ki temelj na proučenem stanju v podjetjih (Elesu, SODO in vseh petih distribucijskih podjetjih) in ob upoštevanju varstva pravic odjemalcev. Omrežnina je namenski vir za zagotavljanje delovanja elektrooperaterjev, za vzdrževanje in razvoj omrežij in nikakor ni in ne sme biti instrument socialne politike države. Za definiranje energetske revščine in sprejemanje ukrepov za ublažitev vplivov dviga cen energentov je odgovorna izključno država. Določanje omrežnine je v izključni pristojnosti Agencije za energijo, ki je in mora biti popolnoma neodvisna od katerihkoli političnih, javnih ali zasebnih interesov," utemeljujejo svojo odločitev v Agenciji za energijo in dodajajo, da je višina omrežnine odvisna od stroškov elektrooperaterjev in gibanja porabe električne energije. "Nižja poraba, ki smo ji priča v trajanju epidemije covida-19, je ključni razlog za dvig tarifnih postavk, saj le tako lahko pokrijemo stroške elektrooperaterjev, potrebne za nemoteno izvajanje dejavnosti. Glede na to, da je vlada februarja lani s sprejemom nacionalnega energetskega in podnebnega načrta napovedala, da bo od leta 2021 do leta 2030 potrebnih več kot 4 milijarde evrov investicij v distribucijska omrežja oziroma za približno 250 milijonov evrov na leto več kot do sedaj, kar bi pri sedanjem obsegu investicij, ki znaša približno 130 milijonov evrov letno, po grobih izračunih oziroma ocenah predstavljalo vsako leto vsaj 12- do 15-odstotni dvig omrežnine."

V GZS in OZS pričakujejo hitro ukrepanje države

Medtem v Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da o nevzdržnih razmerah zaradi drage elektrike tarna vse več podjetij, zaradi česar se soočajo z nevarnostjo zaustavitve proizvodnje. Nazadnje so v Delamarisu zaradi podražitev električne energije kolektivni dopust zaposlenih, ki so ga običajno izvedli v decembru, premaknili na prvi teden januarja. Zaradi visokih cen električne energije znova grozi ustavitev strojev papirnici Vipap Videm Krško, ki je v prisilni poravnavi. Zato v GZS, kjer so pripravili predlog sheme pomoči najbolj prizadetim podjetjem, pričakujejo hitro ukrepanje vlade. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je nedavno izrazil "jasno podporo rešitvi problematike".

Konkretnega odgovora ministra sicer v zbornici po poročanju STA še niso prejeli, a v teh dneh potekajo pogovori z ministrstvom, zato upajo, da bo čim prej sprejeta "odločitev o obliki pomoči". Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) opozarjajo na posledice visokih podražitev surovin in energentov. Zato direktor OZS Danijel Lamperger državo poziva, naj zagotovi spodbude v energetski krizi, da bodo podjetja lahko, dokler se cene ne stabilizirajo, normalno poslovala. "Vse okoliške države so načeloma intervenirale, pri nas pa se govori, da so podjetniki špekulirali. Kar ni res; podjetjem so se konec leta iztekle pogodbe, cene so pred tem narasle in podjetja imajo veliko težavo s poslovanjem," je včeraj dejal Lamperger.