Tina Recek
Precepljenost predšolskih otrok je pri nas padla na 93 odstotkov, medtem ko je meja za razvoj kolektivne imunosti 95 odstotkov. Da bi se trend obrnil, so 29. septembra poslanci sprejeli novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki jo je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev iz vrst SMC, SDS in Desusa. Kaj prinaša? Po spremembi zakona v javni vrtec in javno sofinancirani zasebni vrtec ne bo mogoče vpisati otroka, ki ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam in za to ne obstajajo medicinski razlogi. Vanj pa se bo lahko vključil malček, ki je v postopku pridobitve odločbe o opustitvi cepljenja. Sprememba zakona še določa, da se zavrne vpis necepljenih kandidatov na srednje šole, visokošolske zavode in fakultete, ki izobražujejo za delo v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali socialnem varstvu. Navedene omejitve po noveli zakona ne bodo veljale za posameznike, necepljene iz medicinskih razlogov.
Uveljavitev ustavila pobuda za razpis zakonodajnega referenduma
Kot so nam sporočili iz državnega zbora, zakon še ni stopil v veljavo oziroma ni bil poslan v objavo v uradnem listu, ker je Združenje v Gibanju OPS, Osveščeni prebivalci Slovenije, začasni predsednik gibanja je Ladislav Troha, minuli torek vložilo pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu. Zdaj je na potezi notranje ministrstvo, da preveri, ali je pobuda podprta s podpisi najmanj dva tisoč petsto volivk in volivcev.
Naraščajoča želja po opustitvi cepljenja
Ministrstvo za zdravje vodi postopke za opustitev cepljenja iz zdravstvenih razlogov in odloča v skladu z mnenjem komisije za opustitev cepljenja, ki jo sestavljajo strokovnjaki epidemiološke, pediatrične in infektološke stroke. Število vlog za opustitev cepljenja je od leta 2013 do leta 2018 močno naraščalo. Tako je bilo v letih 2014 in 2015 do 500 vlog letno, po letu 2017 pa preko 1000. V več kot 95 odstotkih so vlogo za opustitev cepljenja na komisijo za cepljenje posredovali starši otrok in le v manjšem deležu otrokov izbrani pediater. Ministrstvo je lani izdalo 30 odločb. Pri tem je šlo v večini primerov za začasno odložitev cepljenja zaradi potrebe po dodatnih specialističnih pregledih ali za opustitev posameznega cepljenja, ker so otroci prerasli starost, v kateri bi morali biti cepljeni z določenim cepivom.
Določba o omejitvi vpisa v vzgojno-izobraževalne institucije je tudi v širšem predlogu novega zakona o nalezljivih boleznih, ki ga predlaga zdravstveno ministrstvo. Ta med drugim še določa, da se necepljeni otroci ne bodo mogli udeležiti organiziranih letovanj, ki so financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z zdravstvenega ministrstva dodajo, da so na predlog zakona še pred iztekom javne obravnave, ki se je zaključila konec septembra, prejeli preko 400 pripomb, ki jih morajo preučiti in nanje odgovoriti. In še: "Nedavno sprejeto novelo zakona o nalezljivih boleznih bomo tudi upoštevali in jo smiselno umestili v naš predlog."
Nujen predpogoj za delo v zdravstvu
Na pomen cepljenja opozarja tudi medicinska fakulteta mariborske univerze: "Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim je nujen predpogoj za delo v zdravstvu, saj so nalezljive bolezni, ki jih prenesemo na ranljivo skupino bolnikov, lahko za njih tudi smrtne. Nič ne pomaga najbistrejši strokovnjak, ki bo z ošpicami okužil transplantiranca, ki bo potem zaradi tega umrl."
Nič ne pomaga najbistrejši strokovnjak, če z ošpicami okuži transplantiranca, ki potem zaradi tega umre
Po besedah govorcev s fakultete verjetno lahko obstajajo izjeme za delo, ki ne vključuje bolnikov, in gotovo so - tako kot povsod v življenju - tudi v tem izjemni primeri. Pri tem pa znova poudarijo: "Vendar v glavnem menimo, da je cepljenje predpogoj za odgovorno delo v zdravstvu. Če nekdo v to ne verjame, potem sodobna medicina zanj sploh nima smisla. Morda obstaja splošno prepričanje, da bolezni, kot so oslovski kašelj, ošpice, davica, ni več. A je še kako pomembno poudariti, da so še vedno prisotne in da se z njimi še vedno srečujemo, imamo tudi izbruhe oslovskega kašlja. Zato je izjemno pomembno, da so zdravstveni delavci zaščiteni in tako ne širijo bolezni."
Pod lupo cepilni status dijakov
Da že nekaj let preverjajo cepilni status dijakov, ki se vpisujejo v program zdravstvena nega in bolničar negovalec, pa nam je sporočila ravnateljica mariborske Srednje zdravstvene in kozmetične šole Katja Rek. Ob tem je izpostavila, da so dijaki, ki opravljajo praktični pouk v zdravstvenih ustanovah, tako kot drugi zdravstveni delavci, zaradi narave dela pogosteje izpostavljeni nalezljivim boleznim in so lahko pomemben vir okužbe v tem okolju. Nalezljivo bolezen lahko prenesejo na bolnike, potencial širjenja je velik. Med bolniki so tudi nedonošenčki, nosečnice, bolniki po transplantacijah in zdravljenju malignih bolezni ter drugi z dejavniki tveganja za težji potek bolezni, ki se lahko konča tudi s smrtjo. "Če so cepljeni, je možnost, da bodo bolezen prenesli na bolnika, bistveno manjša. Pomembno je torej, da imajo opravljena vsa obvezna cepljenja v skladu s programom cepljenja," je še dejala Rekova.
Cepljenje proti gripi brezplačno za vse
Cepljenje proti gripi se bo začelo čez teden dni. Na voljo bo enako cepivo proti gripi kot lani. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je že naročil 270.000 odmerkov cepiva. Ministrstvo za zdravje pa predlaga, da bi bilo cepljenje proti gripi v tej sezoni brezplačno za vse prebivalce. Z uresničitvijo predloga bi lahko dvignili nizko precepljenost v Sloveniji. Cepi se le 4,5 odstotka prebivalcev in okoli 13 odstotkov, starejših od 65 let. To je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) 75 odstotkov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
