Minuli teden smo na slovenskih cestah zabeležili eno smrtno žrtev. Tudi sicer je tragična statistika dogajanja na cestah letos bistveno slabša od lanske. Do 12. septembra letos je v nesrečah umrlo 88 ljudi, lani pa je bilo v enakem obdobju žrtev 67.
Kot pojasnjujejo na Generalni policijski upravi, je med žrtvami nesreč kar 25 voznikov motornih koles, 24 voznikov osebnih avtomobilov, enajst pešcev, devet potnikov v vozilih, pet kolesarjev in prav toliko voznikov tovornjakov pa tudi pet mopedistov, dva traktorista ter en voznik štirikolesnika in en voznik trikolesnika. Smrtni žrtvi, ki sta v prometni nesreči umrli minuli teden (ena v ponedeljek in druga v petek) in še nista zajeti v navedeno statistiko, sta bila motorist in sopotnik v vozilu. Skupaj z njima je letos za posledicami prometne nesreče letos v Sloveniji umrlo že 89 ljudi.
V celotnem preteklem letu, ko smo na naših cestah imeli skupno 80 mrtvih udeležencev, je umrlo 29 voznikov osebnih avtomobilov in 16 motoristov. A kot opozarjajo strokovnjaki, je primerjava letošnjega leta z lanskim nekoliko izkrivljena, saj je bilo zaradi omejitev, povezanih s preprečevanjem širjenja virusa, lani na cestah manj prometa. Tako se je treba bolj ozreti v leto 2019 – takrat sta umrla 102 udeleženca, med njimi je bilo 29 voznikov osebnih avtomobilov in 20 motoristov.
Večino nesreč povzročijo sami
Motoristi so skupina, ki letos med temi črnimi številkami najbolj izstopa. Na Agenciji RS za varnost prometa (AVP) navajajo, da je bilo v tem letu (do 12. septembra) v nesrečah udeleženih 428 motoristov, od tega so v 304 primerih, torej v več kot 70 odstotkih, nesrečo povzročili sami. Poleg omenjenega števila žrtev je bilo 97 motoristov huje poškodovanih, 224 pa lažje. Na AVP izpostavljajo, da se je število registriranih enoslednih motornih vozil v zadnjem desetletnem obdobju povečalo z 86.826 na 127.272. "Značilno za prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil je, da se pripetijo predvsem v motoristični sezoni med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo. Letos je od 25 motoristov kar 20 njih umrlo med petkom in nedeljo. Med dejavnike tveganja lahko štejemo tudi pomanjkanje motoristične kondicije zaradi večmesečnega zaprtja javnega življenja v letih 2020 in 2021, na kar opozarjamo v vseh pozivih motoristom," pravijo na agenciji. "Predvideli smo, da prihaja kritično obdobje, kar se je žal tudi udejanjilo, saj je stanje začasnih ustavitev javnega življenja, ki je prineslo mnoge stiske v družbi, privedlo tudi do zmanjšanja pozornosti udeležencev v prometu in s tem k poslabšanju prometne varnosti, saj promet ni bil del našega vsakdana kot poprej," izpostavljajo na AVP. Na agenciji so, da bi opozorili na vse pasti, ki čakajo motoriste na cestah, pripravili številne preventivne delavnice, na javnost pa se obračajo tudi s številnimi preventivnimi sporočili. Junija je bila ustanovljena delovna skupina Motoristi vozimo pametno, ki bo področje prometnih nesreč še podrobneje raziskovala in predlagala sistemske rešitve za povečanje njihove varnosti, še dodajajo v AVP.
Potrebna bi bila analiza
O vzrokih za prometne nesreče pa v AMZS menijo, da bi bilo treba po prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami opraviti podrobne analize. "Neprilagojena hitrost je v zapisnikih policije navedena kot najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč, pri čemer je izraz 'neprilagojena' relativen, prav tako je hitrost sama po sebi le eden od dejavnikov v prometni nesreči," pravi Erik Logar iz AMZS. Običajno je, doda, prometna nesreča posledica več dejavnikov – ravnanj voznikov, stanja cestne infrastrukture in tudi stanja vozila (npr. obrabljene pnevmatike, slabe zavore ...). "Velik del odgovornosti je res na voznikih, a še zdaleč ni mogoče pričakovati, da bodo ti vedno sposobni oceniti stanje vozišča in da bodo temu prilagodili vožnjo na način, da bo varna. V AMZS smo zato že večkrat izpostavili, da bi bilo treba pri analizah prometnih nesreč ugotavljati tudi tehnično brezhibnost vozil in stanje vozišča oziroma morebitne druge vzroke za nesrečo."
Nadzor je eden od temeljev zagotavljanja varnosti
Najpogostejši vzroki za tragične nesreče so, navajajo na policiji, neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. A kljub temu da policisti prehitro vožnjo vedno znova uvrščajo med najpogostejše vzroke za nesreče, od sredine avgusta velja novela zakona o pravilih cestnega prometa, s katero so se kazni za prehitre voznike znižale. Na AVP nizajo podatke, da je v mesecu dni veljave novega zakona neprilagojena hitrost bila kriva za 249 prometnih nesreč od skupaj 1522, v teh nesrečah pa so umrli trije ljudje, 27 jih je bilo huje poškodovanih in 134 lažje. "Kontinuirano poudarjamo, da so omejitve hitrosti in predvsem njihovo dosledno spoštovanje ključnega pomena za varno udeležbo v cestnem prometu in namenjene naši lastni varnosti. Zmerno in odgovorno naj vozniki vozijo zato, ker so le tako najbolj odgovorni do sebe in drugih udeležencev v prometu, in z zavedanjem, da se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da jih ne doletijo globe," odgovarjajo na AVP na vprašanje, ali je bilo znižanje glob smotrno. Na policiji pa, da se bo vpliv nove zakonodaje in nižjih glob ugotavljal skozi daljše časovno obdobje. "Učinki na varnost cestnega prometa so lahko različni, vsekakor pa se bodo pokazali čez čas."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
