Dejan Židan: "Bitke, ki jih danes bijemo, ne potekajo z orožjem"

Pred jutrišnjim državnim praznikom ob dnevu upora proti okupatorju je danes potekala državna proslava v Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik DZ Dejan Židan, proslave pa so se poleg predsednika republike Boruta Pahorja, prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana, udeležili nekateri ministri in drugi visoki gostje. Po Židanovem govoru je sledil kulturni program o velikem pomenu partizanstva ter skupnem boju s prebivalci Slovenije proti okupatorju in borbi za obstanek slovenskega naroda.

Osvobodilna fronta slovenskega naroda 

Uvodoma je Židan dejal, da se nocoj spominjamo tistega usodnega 27. aprila 1941, ko so nacistične sile zasedle Gorenjsko, Štajersko, severni del Dolenjske do reke Save. Italijanski fašisti so ob Primorski zasedli Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano. Madžarske okupacijske sile so zavzele Prekmurje, Neodvisna država Hrvaška pa del ozemlja v okolici Brežic do Obrežja. "Vendar so se tistega 27. aprila 1941, v vili Josipa Vidmarja, v ljubljanski Rožni dolini zbrali možje, ki so se na skrivaj uprli okupatorju, Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler iz Komunistične partije, Josip Rus iz Sokolov, Tone Fajfar iz Krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar kot predstavniki naprednih kulturnih delavcev.  Ustanovili so skupno gibanje, da organizira odpor proti okupatorjem na celotnem ozemlju slovenskega naroda. Prvotno ime gibanja ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta. Kasneje junija, po napadu Hitlerjevih sil na Sovjetsko zvezo, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, v katero se je kmalu vključevalo čedalje več različnih organizacij, društev in posameznikov. Ustanovila se je močna in uporniška partizanska vojska ter partizanske bolnišnice šole. Partizanska kultura in pesmi so širile moč volje, ki se je prebujala v tem narodu, odločenem, da se upre svoji usodi, " je poudaril Židan.

Velika složnost je zbledela

Predsednik DZ je še poudaril, da se ob dnevu upora proti okupatorju  s hvaležnostjo spominjamo vseh naših prednikov, ki se niso vdali, predali malodušju neizogibne narodove (in svoje) smrti, tistih, ki so se borili za preživetje naroda, sami pa padli v bojih ali strohneli v taboriščih. Dejal je tudi, da danes ne moremo povsem pravično razsojati tistega časa, saj ga nismo živeli. "Po vojni rojene generacije nismo doživljale tako usodnih odločitev. Pa vendar se zdi, da smo danes prav zaradi te zgodovine še bolj sprti, ker vedno znova prihaja do popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev. Osamosvojitev Slovenije pred 28-imi leti je bila dosežena z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom Teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev. Velika složnost, ki smo jo Slovenke in Slovenci pokazali na plebiscitu in ob osamosvojitvi, je sčasoma zbledela. V ospredje so stopile nove delitve na naš in njihov. Zaradi teh delitev smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod," je dodal Židan. In opozoril, da bitke, ki jih danes bijemo, ne potekajo z orožjem. Potekajo z znanjem, gospodarskim razvojem, inovativnostjo in idejami. "Mi, ki z vso svojo politično voljo zagovarjamo širitev EU na Zahodni Balkan, ker vidimo v EU jamstvo za mir in varnost, smo med najbolj razočaranimi, ko na drugem koncu Evrope izstopajo tisti, s katerimi so naši predniki izbojevali zavezniško zmago nad fašizmom in nacizmom," je bil oster Židan.
Opozoril je tudi na novodobne grožnje, kot so sovraštvo, vojaški konflikti, migracije ter velikanske razlike v premoženju, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, suverenost, preživetje in človečnost.