Precej, s 27,5 odstotka na 15 odstotkov, bi se znižala obdavčitev dohodka od oddajanja nepremičnin v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.
Poslanci državnega zbora bodo danes odločali o predlogu novele zakona o dohodnini. Sindikati predlaganim spremembam nasprotujejo, delodajalci jih podpirajo. Novela zakona naj bi bila uveljavljena 1. januarja 2022.
"Ocenjujemo, da bodo vse predlagane rešitve v noveli zakona o dohodnini v letu 2022 znižale prihodke za okoli 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) glede na ocene na podlagi pomladanske napovedi po denarnem toku. V prihodnjih letih pa je pričakovati še dodaten izpad po denarnem toku prihodkov, kot posledica postopnega zvišanja splošne olajšave, po oceni za okoli 0,3 odstotka BDP letno," so nam o vplivu na proračun pojasnili na ministrstvu za finance. Ob tem poudarjajo, da gre za statično oceno izpada prihodkov. Ne smemo pa tudi zanemariti dejstva, še pojasnjujejo na ministrstvu, da bodo ljudje s tem, ko se jim bodo povečali dohodki, imeli na voljo več sredstev za potrošnjo, na drugi strani bo pozitivni učinek zaznati tudi z višjo zaposlenostjo, ki pa je pomembna predvsem z vidika dolgoročnih učinkov.
Predlagana davčna reforma ni javnofinančno nevtralna
V KSS Pergam močno podpirajo tako višje neto kot tudi bruto plače, ne podpirajo pa predlogov, zaradi katerih bi njihovi člani na koncu imeli manj zaradi krčenja pravic in storitev, do katerih bo po njihovem mnenju privedla davčna reforma, nam je pojasnil predsednik Jakob Počivavšek. Eden od ključnih problemov je po njegovih besedah v tem, da predlagana davčna reforma ni javnofinančno nevtralna, ker ne vsebuje virov, ki bi nadomestili izpad prihodkov iz naslova nižje obdavčitve dela in kapitalskih dobičkov. To je v nasprotju z vsemi dosedanjimi usmeritvami davčnih reform in v nasprotju s priporočili Mednarodnega denarnega sklada (IMF), posledica pa bi bil izpad v proračunu, ki bi zlasti ob trenutno javnofinančni sliki pomenil pritisk na socialne transferje, pravice iz socialnih zavarovanj in javne storitve, njihov obseg, nabor, kakovost in dostopnost. Izdatki iz žepa delavcev za te storitve bi se povečali, kar bi na koncu pomenilo, da bi predvsem tisti z nižjimi plačami morali iz žepa plačevati več, kot bi dobili z davčno razbremenitvijo plač, in bi imeli na koncu dejansko manj, opozarja Počivavšek. Dodaja še, da na omenjene posledice ne opozarjajo samo sindikati, temveč tudi fiskalni svet, profesorji ekonomije in drugi strokovnjaki s področja ekonomije.
7500 evrov splošne olajšave do leta 2025
V predlogu novele zakona je predvideno postopno zvišanje splošne olajšave, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, do leta 2025 z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, ne bo treba plačevati bonitete. Stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu se bo znižala s 50 odstotkov na 45, uzakonjena bo ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.
Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se bo znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se bo znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški. Predvidena je ponovna uvedba seniorske olajšave za starejše od 70 let. V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oziroma starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so nam pojasnili, da si od predlaganih sprememb delavci in delavke sicer res lahko obetajo nekaj evrov višje neto plače, a čez nekaj let bo to pomenilo 400 ali 500 evrov dodatnega denarja za stroške zdravljenja, šolanja, nižje bodo tudi pokojnine. Zakon bo razbremenil tiste, ki že sedaj dobijo največ. "Posledice bodo podobne kot v letih 2012 in 2013 in vsi vemo, kaj se je takrat zgodilo," so povedali v ZSSS.
Jože Smole, Združenje delodajalcev Slovenije: "Stroški dela ostajajo na ravni EU v samem vrhu lestvice."
Delodajalci zadovoljni, potrošnja bo višja
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je pojasnil, da je delo v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami posebej visoko obremenjeno, kar vpliva na konkurenčnost in gospodarstvu otežuje doseganje višje dodane vrednosti, predvsem na račun visoke obremenitve najbolj produktivnih zaposlenih. Razbremenitev plač z višjo dohodninsko olajšavo bi pomenila višje neto plače za vse (v vseh dohodninskih razredih), kar bi pozitivno vplivalo na potrošnjo, pomenilo bi višjo gospodarsko rast in spodbudilo delovno aktivnost prebivalstva. Razbremenitev bi prispevala k večji rasti domače potrošnje v obdobju 2022-2025. Domača potrošnja namreč predstavlja okoli 55 odstotkov BDP v Sloveniji in pomembno prispeva h gospodarskim gibanjem v državi. BDP bo po Ivančevih podatkih zaradi te spremembe do leta 2025 za eno do 1,4 milijarde evrov višji. Hkrati bi predlagane rešitve pripomogle k zadrževanju zaposlenih, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. Pozitivno v GZS ocenjujejo tudi spremembe na področjih nagrad za poslovno uspešnost, obdavčitve dohodkov iz kapitala in oddajanja premoženja v najem.
Bojan Ivanc, GZS: "Predlagane rešitve bi pripomogle k zadrževanju zaposlenih, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost."
"Dvig splošne olajšave in druge spremembe bodo koristili širokemu krogu zaposlenih, saj jim bo več ostalo v denarnici. To pa se bo zagotovo poznalo na rasti domače potrošnje," nam je pojasnil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh.
Branko Meh, OZS: "Dvig splošne olajšave in druge spremembe bodo koristili širokemu krogu zaposlenih, saj jim bo več ostalo v denarnici."
Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, nam je dejal, da stroški dela v Sloveniji še vedno ostajajo na ravni EU v samem vrhu lestvice, v višjih dohodkovnih razredih tudi zaradi višje stopnje dohodnine. "Pričakujemo, da se bo s spremembo dohodninske zakonodaje to razmerje do delavca (v smislu višje neto plače) izboljšalo, medtem ko sprememba dohodnine skupnega stroška dela za delodajalca ne znižuje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
