Beseda sneg je ena najbolj zaželenih nekje od začetka decembra do konca februarja. No, morda ne najbolj zaželena, kajti v vsakodnevnem hitenju in naglici našega potrošniškega in industrijskega življenja smo že pozabili na zimski počitek, umirjenost in tišino, ki ga sneženje prinaša. Sneg nas pravzaprav moti v tej naši premočrtnosti, za katero si želimo, da bi jo čim manj motilo.
Razveselijo se ga le otroci, ki so še prvinski, razen če ne ždijo večino dneva pred ekrani in jih ne zanima niti to, da jih dedek povabi k igri - moč ekrana je res neverjetna! A kolikor je sneg pozimi nekaj, kar si tudi odrasli, vsaj tam okoli božiča in novega leta, morda tudi želimo - pa še to bi moral samo obležati, ne pa padati -, pa postane nekje od sredine marca eden manj zaželenih vremenskih pojavov, pravi nebodigatreba. Naj bo še tako "kajžarski gnoj" in ne vem kaj še, ne potrebujemo ga in pika! Sploh pa kajžarjev ni več in torej ne more koristiti nekomu, ki ga ni, ki ne obstaja več. Tako!
A vsake toliko časa se vreme vendarle spomni nanj tudi aprila, celo še maja. Aprilski sneg je le bežen pojav, ki lahko tudi nima tako bežnih posledic. Pustimo ohladitev in morebitno pozebo, ta lahko pride tudi brez snega, letos je že dvakrat. Sneg tu nima kaj veliko, je le znak, da smo nad nas dobili primerno hladno zračno maso. Sneg sam ne povzroči pozebe, ni tako mrzel. In običajno ga res hitro vzame. Mogoče razveseli kakšnega turnega smučarja, ki mu podaljša sezono v gorah, čeprav postane ta sneg ob sončnem vremenu prehitro neprijetno težak in moker. Skratka, dobili smo ga, ne po nižinah, a vendarle kar precej nizko.
Globalno segrevanje, ja, naj mi še kdo govori o tem! Ledena doba, ne pa segrevanje ... Zdrava kmečka pamet ima svojo logiko, ki se ne izkaže vedno, pa čeprav pogosto prisegamo nanjo. Naj mi kmetje oprostijo, z njimi nima nič kaj veliko skupnega, čeprav so ji, najbrž neprostovoljno, posodili ime. Saj bi tudi kajžarji raje gnojili s čim drugim kot s snegom. A izraz kmečka pamet večinoma izraža modrosti, zaključke, ki so se izoblikovali tekom rodov, torej na podlagi izkušenj iz preteklosti.
Pri globalnem segrevanju pa preteklosti še nimamo. Nastaja pred našimi očmi in malo zbegano se učimo, kakšna pravila postavlja glede vremena in podnebja, in se pri tem še precej lovimo. Čeprav imamo sedaj bistveno sposobnejša orodja za postavljanje zaključkov kot pred stoletji in desetletji in lahko do marsikaterega zaključka pridemo precej hitreje. Eden od zaključkov je namreč tudi ta, da postaja vreme bolj nepredvidljivo, nekako neuglašeno z dolgoletnimi pravili letnih časov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
