Družbena omrežja krepijo najbolj senzacionalistične vsebine na škodo ravnovesja in dejstev, pa tudi duševne motnje

Ko mladi spremljajo recepte za zdravo hrano, to kaj hitro privede do prikazovanja sporočil, ki napeljujejo k anoreksiji, lepotni filtri pa škodljivo vplivajo na razvoj samopodobe, je povedala Frances Haugen.

EPA

Družbeni omrežji, kot sta facebook in instagram, močno vplivata tako na demokracijo kot tudi na naša življenja in samopodobo. Pri tem so še posebej izpostavljeni otroci in najstniki, je opozorila ameriška žvižgačka Frances Haugen na spletnem pogovoru o nevarnostih družbenih omrežij, ki ga je organiziral zavod Vsak. To je žvižgačka, ki je lani pustila službo pri Facebooku in javnosti razkrila več deset tisoč spornih dokumentov. Kot je dejala, se ji zdi pomembno, da žvižgači ob razkritjih ne ostanejo sami in takoj poiščejo podporo v prijateljskem, družinskem in širšem družbenem okolju, pri čemer so lahko v veliko pomoč tudi nevladne organizacije, ki jim lahko priskrbijo pravno zaščito in podporo.

In kaj je bil motiv za njena razkritja? Podjetja maksimirajo profite ne glede na ceno, pri čemer še posebej škodljivo vplivajo na otroke, pravi. V pogovoru se je dotaknila tudi državnozborskih volitev v Sloveniji in dejala, da kar se tiče vpliva družbenih omrežij na demokratične razprave in vpliva na volitve, Slovenija ni nobena izjema.

Spodbujajo zasvojenost in lepotne ideale

Omrežje Metaverse, kamor spadata tudi facebook in instagram, zasvojenost od družbenih omrežji in ekranov še spodbuja, ob tem še ustvarja tesnobo, negativno pa vpliva tudi na razvoj in zdravje otroških oči, je opozorila žvižgačka. Prepričana je, da bi morali opraviti več raziskav, s pomočjo katerih bi ugotovili, ali je produkt sploh varen. Frances Haugen meni, da bomo čez pet let ugotovili, kako veliko škodo so tehnološki izdelki naredili otrokom. Nevarnosti glede zasvojenosti se podjetja sicer predobro zavedajo, a zavirajo poročanje o tem.

Instagramova interna raziskava je recimo pokazala, da ima instagram na duševno zdravje mladih izrazito negativen vpliv, a kljub temu odgovorni niso ukrepali. Škodljivo vpliva na porast depresije, tesnobe in prehranskih motenj, kot je anoreksija, je opozorila. Slednje je ponazorila s primerom, ko mladi spremljajo recepte za zdravo hrano. To namreč hitro privede do prikazovanja sporočil, ki napeljujejo k anoreksiji. Izpostavila je še problem lepotnih filtrov, ki škodljivo vplivajo na razvoj samopodobe. Pojasnila je, da filtri temeljijo na proporcih, ki veljajo za lepe. "Namesto da bi spodbujali raznolikost in lepoto vsakega posameznika, ustvarjajo ideale," je dejala. Opozorila je še na rasizem, saj filtri dajejo prednost belski rasi. "Filtri sporočajo: bolj bel si, več si vreden in manj popravkov bo naredil filter," je izpostavila.

Všečki še ne pomenijo izvoljivosti

Na družbenih omrežjih so najbolj prisotne stranke, ki so profesionalno najbolj okrepljene, pojasnjuje Maksuti. "Hkrati pa z večjim razmahom interneta tudi manjše stranke dobivajo možnost, da prispevajo k svoji kampanji, čeprav za sabo nimajo množičnega aparata. Teza, da socialna omrežja neposredno vplivajo na volilni izid, pa je napačna. To je največja napaka, ki jo pogosto počnejo kandidati - odprejo facebook stran, dobijo dva tisoč všečkov in mislijo, da so izvoljivi v državni zbor. Tukaj ni neposredne povezave, socialna omrežja so nekaj, kar imajo vsi, ne bi pa rekel, da to spreminja razmerje političnih sil," razmišlja Maksuti.

Spregovorila je tudi o spornih vsebinah na facebooku, ki jo sicer algoritmi zaznajo, a je je preveč, moderatorjev pa premalo, da bi lahko učinkovito ukrepali. Podjetja še predobro vedo, kako bi lahko naredili družbena omrežja varna za otroke, vedo, kako bi namestili varovalke, s katerimi bi zamejili uporabo, a tega načrtno ne storijo, saj bi slednje slabo vplivalo na njihove dobičke. O nevarnostih glede zasvojenosti podjetja ne poročajo, sistematično pa zavirajo tudi poročanje o tem.

V politiki krepijo razdiralna sporočila

Družbena omrežja so zasnovana tako, da krepijo razdiralna sporočila, facebookov algoritem pa škoduje demokratičnim razpravam. Družbeni mediji so ne le bolj izpostavljeni širjenju dezinformacij, ampak slednje tudi spodbujajo. "Utrjujejo najbolj senzacionalistične vsebine na škodo ravnovesja in dejstev. Ne moremo se zanesti na same platforme, da bodo to uredile, in potrebujemo regulacijo in transparentnost za omejevanje teh groženj," je še dejala in sklenila, da bi ukrepe, ki vodijo k odgovornosti, morali uveljaviti skozi zakone in predpise, ki bi zagotavljali, da so platforme varne za uporabnike, še posebno otroke.

Uporabniki spletnih omrežij so torej podvrženi lažnim informacijam. Politični analitik Alem Maksuti meni, da bi se proti njim morali boriti z izobraževanjem tako znotraj šolskega sistema kot tudi preko medijev. "Veliko je odvisno od politične in siceršnje pismenosti - volivci, ki so tudi uporabniki spletnih družbenih omrežji, naj informacije preverijo in si ustvarijo mnenje," svetuje. Sicer meni, da bi zakonsko na ravni države težko privedli do resnejših sprememb, ki bi vpliv omrežij zamejile, bi pa o strukturnih spremembah, ki bi lahko vplivale na medijsko krajino, lahko razpravljali v naslednjem mandatu.

Problematično je tudi kopičenje lažnih profilov, kar je še posebno razvidno na twitterju. "Politično pismeni bodo opazili, da predsednik vlade retvita določene anonimne profile, za katere se ve, da so člani njegove stranke. Ko izražamo svoja stališča preko družbenih omrežij, bi se morali izrekati z imenom in priimkom, ne pa da se žali ljudi preko anonimnih profilov. Gre za stanje duha v naši družbi. A ne moremo trditi, da so vsi politiki isti, ne gredo se vsi teh umazanih kampanj," sklene Maksuti.