Jaša Jenull je za Večer povedal, da tožbe še ni prejel, nad samo novico, da naj bi take tožbe vlagali na državnem odvetništvu, pa ni presenečen. "Menim, da je to še en v množici poskusov omejevanja svobodnega izražanja mnenja. To je podobno, kot če bi tistim, ki so glasovali na referendumu za pitno vodo, zaračunali za izvedbo referenduma," je povedal Jenull.
Spontani protesti so ustavno zagotovljena pravica v Sloveniji, kar je ustavno sodišče letos tudi posebej izpostavilo, še poudarja naš sogovornik, ki je hkrati prepričan, da takšne tožbe nimajo "nobene logične pravne osnove". Prepričan je, da bo tako ugotovilo tudi sodišče, ki bo o tožbah odločalo. Pomoč mu je že ponudila Pravna mreža za varstvo demokracije, prek katere ga bo v tem primeru zastopala odvetniška pisarna Zakonjšek. "Sicer pa to ne bo na nikakršen način vplivalo na potek protestov, ki se bodo, kot so se že 87 petkov zapored, nadaljevali naprej vsaj do volitev."
Zahtevo za tožbe podal Hojs
Zahtevo za vložitev tožb za izterjavo stroškov, ki so nastali policiji zaradi varovanja neprijavljenih shodov, je na državno odvetništvo posredoval minister Aleš Hojs, so sporočili z ministrstva. Tako zdaj državno odvetništvo v sodelovanju z ministrstvom usklajuje in presoja dokumentacijo ter dokazno gradivo v več kot 10 primerih. Podatki o končnem številu zahtevkov in višini stroškov tako v trenutku še niso znani, so še zapisali v odgovoru za Večer.
Račun od policije je v preteklosti že zavrnil
Jenull je bil od oblasti že deležen zahtevkov za plačilo računov, ki naj bi izhajali iz varovanja protestov. Eden se je nanašal na račun za zaščitne ograje, ki da jih je policija najela od podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. Policija naj bi omenjeni družbi dejala, naj račun preusmeri na Jenulla, ki je račun s pravno pomočjo zavrnil, družba pa je nato od terjatve proti njemu odstopila, saj ni bil naročnik ograje. "Niti nisem želel, da bi te ograje tam bile, v končni fazi pa niso bile tam potrebne," je povedal.
Navedel je še en primer, da mu je policija poslala račun za enega izmed protestov. Tudi na ta račun se je ob pomoči Pravne mreže za varstvo demokracije pritožil in ga zavrnil. "Po vsej verjetnosti gre za enega od teh primerov, ki ga zdaj državno odvetništvo po nareku verjetno ministra za notranje zadeve mora spremeniti v tožbo," je še povedal Jenull. Na vprašanje, ali ve, za kateri protest bi lahko šlo, je odgovoril, da težko odgovori, saj da vsak teden od policije ali kake "druge inštance" prejme pismo, zaradi katerega se mora zagovarjati glede protesta ali izražanja mnenja.
Prepričan je tudi, da na petkovih protestih, ki se jih sam udeležuje, nikoli niso bili potrebni policijsko posredovanje, posebna vozila za obvladovanje množic, ograje, psi. "Ti stroški, ki so jih nabrali in naj bi šli prek milijona evrov, so po mojem mnenju le poskus zastraševanja ljudi oziroma preprečevanja možnosti, da se ljudje izrazijo zoper to vlado," je povedal Jenull.
"Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah 70 odostotkov ljudi nasprotuje politiki, ki jo izvaja ta vlada, in je popolnoma logično, da se ljudje želijo glede tega izraziti tudi na ulici in v javnem prostoru. Vladi ne bo uspelo tega preprečiti, ne glede na to, kakšnih absurdnih pravnih sredstev se poslužuje," je zaključil Jenull.
Tožba v višini tisoč do dva tisoč evrov
Na državnem odvetništvu ne razkrivajo niti višine tožbenega zahtevka, po informacijah Dnevnika znaša od tisoč do dva tisoč evrov. Šlo pa naj bi za prvega od več deset potencialnih tožbenih zahtevkov. Policija in notranje ministrstvo namreč trdita, da neprijavljeni protesti povzročajo policiji škodo.
Po podatkih, ki jih je policija sporočila Dnevniku, je z varovanjem protestov, ki so potekali med lanskim majem in letošnjim novembrom, nastalo za več kot 1,2 milijona evrov stroškov.
Po informacijah N1 naj bi bila skupna vsota, ki jo v dosedanjih zahtevah od domnevnih organizatorjev shodov terja ministrstvo za notranje zadeve - teh zahtev naj bi bilo nekaj več kot 30 - nekaj manj kot 200.000.