"V času, ko bi morali spodbujati sodelovanje, povezovanje, se med nekaterimi evropskimi voditelji pojavlja veliko nacionalističnih teženj, promoviranje razdiralnih idej, ki z nediplomatskimi potezami še dodatno obremenijo že zaskrbljeno prebivalstvo," je evropska poslanka komentirala neuradni diplomatski dokument, t. i. non-paper, o mejah na Zahodnem Balkanu.
Glede domnevne vpletenosti slovenske vlade v nastanek neuradnega dokumenta je dejala, da je ne bi presenetilo, če bi kakšna od nacionalističnih idej prišla tudi iz Slovenije. Je pa ob tem pojasnila, da gre pri t. i. non-paperjih pogosto za zapiske z različnih sestankov in teh je v resnici bistveno več, kot jih zaokroži v javnosti. "Bi me pa skrbelo, če bi bila kakršnakoli od teh idej, ki je na teh skicah in papirjih brez naslovnika, glave ali podpisa, nek del uradne politike države oz. uradne politike v nastajanju," je povedala.
"Tem nacionalističnim in razdiralnim politikam je treba reči ne," je poudarila.
Prepričana je še, da je dokument, tudi če ni uraden in ni nastal v Sloveniji, državi že povzročil ogromno škodo, zato je predsednika vlade Janeza Janšo pozvala, naj čim prej predstavi svoje stališče in stališče Slovenije glede držav Zahodnega Balkana, zlasti do Bosne in Hercegovine.
Poudarila je pomembnost evropske perspektive za Zahodni Balkan, vse izzive bi bilo treba reševati po mirni poti, obenem pa krepiti sobivanje in sodelovanje med ljudmi v regiji ter politične in gospodarske vezi. V tem smislu je pozvala k začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo že pred poletjem, obenem pa bi morala Slovenija kot svoj strateški cilj zasledovati evropsko perspektivo Zahodnega Balkana ter povezovanje in integracijo regije.
