Vlada je zvišanje letošnje porabe predvidela v spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od
2020 do 2022, ki ga je konec septembra poslala v potrditev v DZ. Dovoljena zgornja meja izdatkov za državni proračun naj bi se zvišala za 670 milijonov evrov na 14,99 milijarde evrov, vseh štirih javnih blagajn skupaj pa za 500 milijonov evrov na 25,80 milijarde evrov.
Gre za že tretje zvišanje najvišje dovoljene meje izdatkov za leto 2021, je v danes objavljeni oceni odloka zapisal fiskalni svet in dodal, da takšen predlog omogoča dodatno spodbujevalno naravnano fiskalno politiko, ob tem da so gospodarske razmere zdaj boljše, kot pa so bile ob pripravi veljavnega odloka.
Predlog novih sprememb odloka po mnenju fiskalnega sveta predstavlja nadaljevanje neustreznega načrtovanja v razmerah, ko so odobrene izjemne okoliščine, kar pa je le deloma opravičljivo z negotovostmi zaradi epidemije covida-19.
Najvišja dovoljena meja izdatkov se je za celotni sektor država vključno s prvo spremembo v septembru 2020 skupno povečala že za 3,6 milijarde evrov, za državni proračun pa za 4,5 milijarde evrov. Od tega se izdatki, ki z epidemijo niso neposredno povezani, s tokratnimi spremembami povečujejo za okoli 1,5 milijarde evrov na ravni sektorja država oz. okoli 1,7 milijarde evrov na ravni proračuna, je izračunal fiskalni svet.
Kot ugotavlja, so predlagane ravni izdatkov višje od zakonsko določene meje najvišjega obsega izdatkov sektorja država ob upoštevanju neposrednega učinka koronskih ukrepov kot enkratnega dejavnika, in sicer za okoli od 600 do 850 milijonov evrov.
Utrjevati bi bilo treba odpornost gospodarstva
Fiskalni svet je ob tem zapisal, da je v trenutnih cikličnih razmerah omejeno spodbujevalna fiskalna politika sicer še upravičena, a bi morala biti namesto v večanje tekočih odhodkov bolj usmerjena v utrjevanje odpornosti gospodarstva in v večanje dolgoročnega gospodarskega potenciala.
Opozoril je tudi, da se z novimi spremembami odloka odpira manevrski prostor za previsoko javno porabo, s tem pa v veliko primerih tudi za strukturno slabšanje položaja javnih financ. A temu se je nujno treba izogniti, saj pogoji financiranja verjetno ne bodo ostali tako ugodni, v javnofinančnih rezultatih pa se bodo v vedno večji meri odražale negativne posledice staranja prebivalstva ter stroški ukrepanja proti podnebnim spremembam, je še zapisal.
