Številni protesti proti vladnim ukrepom za preprečevanje širjenja koronavirusa in proti politiki vlade Janeza Janše nasploh so potekali vse leto, vrhunec pa je konflikt med oblastjo in protestniki dosegel to jesen, ko je policija prvič v zgodovini države proti množici na veliko uporabila vodni top in solzivec. Na shodu 5. oktobra letos so v zgolj enem dnevu zoper protestnike uporabili več kot 400 nabojev in ročnih bomb s solzivcem. Ljubljano je preplavil zadušljiv dim solzivca, jokali in kašljali so tudi tisti, ki jim ni bil namenjen. Otroci na avtobusnih postajališčih, starejši na poti po opravkih v centru Ljubljane ... Tudi zaradi policijskega nasilja nad protestniki je opozicija zoper notranjega ministra Aleša Hojsa sprožila interpelacijo, a v državnem zboru ni zbrala dovolj glasov za njegovo razrešitev.
Pol leta slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, drugega v naši zgodovini, se končuje z mešanimi občutki. Medtem ko vlada z vseh strani prejema čestitke, kar je ne glede na (ne)uspešnost ustaljena diplomatska praksa, bodo ostali v spominu ljudi tudi nenehni spori predstavnikov oblasti z delom evropske politike. Med dosežki slovenskega predsedovanja je sicer zunanji minister Anže Logar izpostavil soglasje med državami članicami na področjih okrepitve odpornosti unije za prihajajoče krize, vključno s kibernetskimi grožnjami, in digitalne preobrazbe. V Sloveniji je potekalo 219 dogodkov, od tega dva na vrhunski ravni in 32 na ministrski. Za predsedovanje smo porabili okoli 64 milijonov evrov.
Letošnje leto si bomo zapomnili tudi zaradi številnih omejitev za preprečevanje širjenja koronavirusa in množice nenehno spreminjajočih se pravil, ki se jih morajo držati državljani in izvajalci raznih storitev. 2021. je bilo leto velikega projekta cepljenja proti covidu-19, a je država pri tem daleč zaostala za evropskim povprečjem. S ciljem povečati precepljenost so pristojni tudi zaostrovali pogoje za tiste, ki so se namesto cepljenja odločili za redno testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Pred centri za testiranje so občasno dolge vrste ljudi, ki negativen izid testa potrebujejo za dostop do delovnega mesta, trgovine, prehod meje in podobno. Obvezno testiranje velja tudi za učence v osnovnih in srednjih šolah.
Nepremagljivi. Plebiscitarni rezultat referenduma za pitno vodo je v letošnje zatohlo leto izlil velikodušno količino čiste studenčnice. Med morečo korono in ukrepi, ob nenehnem odščipavanju in maličenju demokracije na preštevilnih področjih je bilo toliko bolj navdihujoče dejstvo, da je stičišče večine ljudi v tej državi prav okoljska zaskrbljenost. Pri tem niti ni pomembno, ali je bil sporni zakon o vodah le sprožilec za obči družbeni gnev, bolj pomembno je, da je referendum zbudil in aktiviral množice mladih. Ki sedaj obljubljajo, da ne bodo več tiho.
Konec tega leta je zobe pokazala še inflacija, v nebo so poletele predvsem cene energentov, kar je v času zimske sezone ogrevanja številnim državljanom močno zvišalo mesečne stroške in socialno najšibkejše (še globlje) potisnilo v energetsko revščino. Cena plina se je povišala za kar štirikrat, krepka podražitev električne energije pa je bistveno spremenila tudi ekonomiko proizvodnje v industrijskih obratih - nekatera podjetja so zaradi zanje nesprejemljivo drage elektrike vsaj začasno ustavila proizvodnjo. Predstavniki gospodarstva so vlado pozvali, naj ukrepa in doseže znižanje cen energije.
Ime stroke
Drugo leto pandemije je v nasprotju s prvim zajelo svet utrujen in naveličan. Za povrh je na škodo zdravja in zdravstva skozi leto postajalo vse bolj očitno, da je stroka pri obvladovanju epidemije na silo potunkana v politično močvirje. Namesto resnih argumentacij smo v že tako spremenljivih in nepredvidljivih razmerah dobili improvizacije in razna izvajanja, v katerih je stroka kdaj tudi služila za formalno podporo. Mario Fafangel je eden redkih, ki so na to opozorili in ohranili zaupanje javnosti, naveličane preštevilnih nedoslednosti. Je tudi eden redkih strokovnjakov, ki se dosledno izogibajo dokončnim napovedim in sodbam, pa tudi dokaz, da v Sloveniji skozi epidemijo še vedno krmari stroka. Ne le NIJZ-jeva, veliko znanstvenikov, zdravstvenih delavcev in drugih strokovnjakov, kljub vsem nepotrebnim oviram in rušenju njihove avtoritete, vlaga izredne napore v to, da epidemija mine s čim manj stranskimi učinki.
Upor mladih
Nika Kovač je danes ime za upor mladih in širša javnost je zanjo izvedela šele po julijskem referendumom za vodo, ko so z Inštitutom 8. marec mobilizirali nepregledno množico ljudi različnih starosti in pogledov, prepričanj. Seveda so takoj po uspehu referenduma skušali njo in kolege mnogi "postrankati", a vstop v politiko nje in verjetno večine somišljenikov ne zanima. Kljub temu je mlada aktivistka deležna strašnih rafalov z naboji iz žalitev, groženj in laži. Kot da bi ne bilo jasno, da Nika ni le ena, mladih njene sorte je, kot se je pokazalo letos, dovolj, da bi se morale tradicionalne oblasti zamisliti in resno lotiti samopreizpraševanja. No, verjetno je to upanje prazno, zato si lahko v naslednjem letu samo želimo še več Nik in Nikov, ki bodo sposobni na okolje okoli nas gledati s širokokotnim objektivom.
Boj za obstanek
Osrednja tarča vladnih napadov na Slovensko tiskovno agencijo (STA) je bil vse obdobje izčrpavanja STA direktor Bojan Veselinovič, ki je nato ob pritiskih še pred iztekom mandata odstopil s položaja direktorja, vodenje STA pa je prevzel nekdanji direktor RTV Igor Kadunc. Skupaj z Barbaro Štrukelj, zdaj tudi že nekdanjo odgovorno urednico (ki se ni odločila za vnovično kandidaturo, odgovorni urednik je postal Aljoša Rehar) in celotnim kolektivom so na STA vztrajali, čeprav so v agoniji nenehnih spopadov izgubili nekaj ključnega kadra in jim je bila škoda povzročena tudi v tem pogledu. Veselinovič se je moral soočati tudi z nenehnimi nizkotnimi osebnimi žalitvami, hudimi obtožbami in poskusi manipulacij ter načrtnim izpostavljanjem, da gre pri poskusu prevzema STA zgolj za osebni spopad z Urošem Urbanijo, šefom Ukoma, v katerem naj bi bil srž problema edino Veselinovič.