Rozmari Petek
Bi zagrizli v zarjavel vijak? Kaj pa v princeskin čevelj? Šminko? Na Festivalu vina in čokolade v Podčetrtku so bile še stene za polizat. Dobesedno. V Čokoladnici Olimje Syncerus, ki je poleg hiše vin Emino in neumornega tamkajšnjega zavoda za turizem ena od "izvirnih grehov", da festival sploh poteka, je okrasne stene prevlekla s čisto pravo čokolado. Trinajst kilogramov čokolade je bilo zgolj na stenah. Koliko pa na policah? "O, gotovo več kot sto kilogramov," opiše Mateja Videtič. A proti večeru bodo pladnji vseeno skorajda prazni. Tako je vsako leto. "Sejemska cena je drugačna od naše siceršnje. Doma tehtamo, tu ne, zato ljudje za isti denar dobijo večje kose. Mislim, da so to ugotovili, zato radi pridejo sem."
Veliko obiskovalcev je imela tudi stojnica kulinaričnega mojstra Karima Merdjadija. Ne le zaradi dobrot – mnogi so se z njim želeli predvsem slikati. "Z obiskom tukaj sem vsako leto zelo zadovoljen. Že štiri ali pet let hodim sem, lani samo nisem mogel. Vino in čokolada sta super kombinacija. To, kar ponujam danes, je bolj čokolada, a se da vse odlično združiti z vinom," je opisal mojster.
Tudi samo vino se da odlično združiti s čokolado, dokazuje Aleš Kunej. Njihova čokoladna vina so pogosta v Pragi, saj so nekoliko drugačna od ostalih. "Imamo rdeče in belo čokoladno vino, v belo se dodaja bela čokolada, v rdeče temna čokolada. Belo deluje nekoliko slajše, receptura pa je podobna." Ideje niso dobili na festivalu, saj čokoladna vina izdelujejo že več let kot traja sam festival. "Iz Brestanice smo. V kraju je tradicija čokolade, saj so jo izdelovali menihi na gradu Reichenburg, vino pa smo imeli v družini. Pa še žena je velika ljubiteljica čokolade in nas je z njo 'okužila'. Potem smo razmišljali o dodatni ponudbi, pa smo prišli na to idejo," še opiše Kunej.
Ideje, kako uporabiti vino in čokolado, se ne ustavijo zgolj pri kulinariki. "Članice Art ateljeja smo ravno zaradi tega festivala začele risati tudi s čokolado in vinom. Vsako leto smo tukaj, vsako leto ustvarjamo. Najtežje je risati s čokolado, ker ni tako tekoča. Vino je kot akvarel, zato je z njim najlažje slikat," pravi Mojca Lovrec Prezelj.
Vso možno kulinarično umetnost pa so poskušale iz sebe izstisniti ekipe, ki so se prijavile na tekmovanje v izdelovanju festivalske torte. Slaščičarski mojster Gorazd Potočnik (med drugim je o čokoladi napisal celo knjigo) je tokrat posebej za festival izumil nov recept. "Poskušal sem narediti torto iz čim bolj naravnih sestavin. Šel sem celo tako daleč, da sem preveril geologijo tega področja. Večina je konglomerat, zato je takšna spodaj tudi torta. Brez mandeljev, le lešniki. A ker je festivalska torta, mora imeti tudi vino in čokolado. V kremi je bela čokolada, pod njo je vinska krema, kar naredi skupaj lepo harmonija," opiše mojster. "Upam, da bo ta torta tu na tem področju kasneje na voljo tudi za kupit. V različnih lokalih. Da to torta ostane v izdelavi," dodaja.
Posebnost že tako posebnega festivala je še, da smeti skorajda ni, ker vsak obiskovalec dobi svoj stekleni kozarec. Pri čiščenju, nošenju ledu in drugim opravilom sodelujejo devetošolci, katerim bodo organizatorji v zameno "častili" pogostitev na valeti. Velik obisk festivala pa so letos prvič uspešno združili z organiziranimi prevozi do številnih zidanic v kraju in drugih manjših turističnih znamenitosti. Vsako leto izvedejo tudi dobrodelni tek za za osebe, obolele z bulozno epidermolizo, redko boleznijo, ki prizadene kožo.
