Premier Robert Golob je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu dejal, da je Slovenija zainteresirana za sodelovanje pri okrevanju Ukrajine. Pri tem je izpostavil, da se je pripravljena angažirati pri povojni obnovi regije Harkov, predvsem mesta Izjum.
Mesto Harkov je pobrateno z Mariborom, tamkajšnji slovenski konzulat pa je v prvih dneh agresije na Ukrajino ruska raketa uničila, so spomnili v kabinetu predsednika vlade.
Golob in Zelenski sta govorila tudi o ukrajinskem približevanju EU in zvezi Nato. "Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sveta o podelitvi kandidatskega statusa Ukrajini. Gre za pomemben signal ukrajinskemu narodu, da ruska agresija ne bo ustavila njihovega upanja po svobodnem in demokratičnem svetu," je še poudaril.
Ukrajina je za članstvo v EU zaprosila februarja lani, status kandidatke pa je skupaj z Moldavijo dobila junija 2022 na vrhu v Bruslju. Septembra lani je nato Kijev vložil tudi prošnjo za vstop v zvezo Nato po hitrem postopku. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je odtlej večkrat dejal, da se zaveznice strinjajo, da je prihodnost Ukrajine v Natu, a da gre pri tem za dolgoročno perspektivo.
Golob v Buči: Vojna ne sme biti izgovor za nekaznovanost
Golob se je ob prvi obletnici osvoboditve ukrajinskega mesta Buča udeležil slovesnosti v spomin na civilne žrtve vojne v Ukrajini. Opozoril je, da so se ruske sile znesle nad nedolžnimi ljudmi, vojna pa ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost.
"Ni lahko biti na tem mestu. Eno je slišati o tem, kar se je tu zgodilo, drugo pa je dejansko biti tukaj in to začutiti. In ko to doživiš, se zamisliš o veliko stvareh," je na slovesnosti, ki se jo je med drugim udeležil tudi Zelenski, dejal Golob.
"Zato je prav, da mi vsi stojimo z vami v tej uri resnice. Naša dolžnost je, da vam pomagamo v vašem pravičnem boju za svobodo. Naša obveznost je tudi, da vas podpremo v iskanju pravice, saj za agresijo in vojne zločine ne more biti opravičila, ampak samo pravična kazen," je dodal.
Opozoril je, da so se ruski vojaki v Buči znesli nad nedolžnimi ljudmi ter da vojna ni in ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost. "Tudi vaša zastava je zdaj naša zastava. V Sloveniji jo imamo izobešeno pred vsemi vladnimi uradi, tudi pred mojim uradom predsednika vlade. Danes smo vsi mi Ukrajinci in smo povezani kot še nikoli. Slava Ukrajini," je sklenil Golob, ki je del govora povedal v ukrajinskem jeziku.
Slovesnost je sicer potekala ob prvi obletnici osvoboditve Buče in umika ruskih vojaških sil. Že v prvih dneh vojne je v Buči prišlo do srditih spopadov, ruske sile pa so domnevno zagrešile hude vojne zločine, zato je mesto danes simbol vztrajnosti, moči in odpornosti ukrajinskega naroda v boju proti agresorju, so pri tem poudarili v kabinetu predsednika vlade.
V Buči tudi Plenković, Heger in Sandu
Slovesnosti v Buči so se poleg Goloba udeležili tudi predsednika vlad Hrvaške Andrej Plenković in Slovaške Eduard Heger ter predsednica Moldavije Maija Sandu, vsi pa se bodo popoldne v Kijevu udeležili tudi vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini.
Dogodek je s čustvenim nagovorom odprl predsednik Zelenski, ki je sicer že pred slovesnostjo na Twitterju zapisal, da je, ko je bila Buča osvobojena, svet spoznal resnico o dogajanju med rusko okupacijo.
"Nikoli ne bomo pozabili žrtev te vojne in zagotovo bomo vse ruske morilce privedli pred sodišče," je zapisal.
Slovesnost so zaznamovali dvig nacionalne zastave Ukrajine, prižiganje sveč tragično preminulim in vročitev državnih odlikovanj.
Slovenski premier se je v Kijevu srečal tudi s predsednikom ukrajinske vlade Šmihalom. Izrazil je polno politično podporo ukrajinskemu državnemu vrhu in solidarnost z ukrajinskim narodom.
Tudi Denisu Šmihalu je Golob dejal, da Slovenija zdaj razmišlja o tem, kako sodelovanje, ki se je vzpostavilo v času ruske agresije, nadgraditi v povojnem obdobju. Ukrajinski trg slovenskim podjetjem namreč ni nepoznan in bilo bi dobro, da se že zdaj nastavijo trdni temelji prihodnjih gospodarskih odnosov, je dejal Golob.
Sicer pa se je predsednik vlade s svojim gostiteljem dotaknil tudi zunanjepolitičnih tem, med drugim kandidature Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, in se zahvalil ukrajinski strani za podporo slovenskim prizadevanjem pred bližajočimi se volitvami v VS ZN v New Yorku.
V Kijevu tudi Andrej Plenković
V Ukrajini se mudi tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Sprejel ga je že ukrajinski predsednik vlade Denis Šmihal, tudi on pa se bo srečal z Zelenskim in Štefančukom. Plenkovića na obisku spremlja tudi minister vojnih veteranov Tomo Medved.
Že lani poleti je Ukrajino obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa je bil tam obrambni minister Marjan Šarec. Kmalu po začetku ruske invazije je marca lani Kijev obiskal takratni slovenski premier Janez Janša, in sicer skupaj s premierjema Poljske in Češke. Janša je bil v ukrajinski prestolnici tudi v ponedeljek, srečal pa se je s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmihalom.
Golob je ob prvi obletnici ruske invazije podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije izpostavil kot moralno obvezo, pa tudi kot nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN. Napovedal je, da bo Slovenija Ukrajini še naprej pomagala na vse možne načine.
Kaj je Ukrajini namenila Slovenija?
Slovenija je po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Ukrajini lani namenila za skoraj 30 milijonov evrov pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.
Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon. Slovenija je dobavila tudi nekaj streliva, v kratkem pa se bo pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se 20. marca dogovorile članice EU in Norveška. Golob je ob robu nedavnega vrha EU menil, da bi morala Slovenija sodelovati tudi pri proizvodnji streliva za Ukrajino.
Slovenija Ukrajino odločno podpira tudi na političnem parketu in si prizadeva za jasno obsodbo ruske agresije in njenih zločinov. Podprla je njen status kandidatke za članstvo v EU in vse doslej sprejete sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Vlada je ostro obsodila rusko agresijo, še posebej napade na civilno prebivalstvo in uničevanje pomembne kritične infrastrukture, ter pozvala Rusijo, da s takim delovanjem nemudoma preneha.
Pridružila se je postopku Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Slovenija je bila tudi med 43 državami pobudnicami za začetek kazenskega pregona ruskega predsednika Vladimirja Putina, za katerega je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) sredi marca izdalo nalog za aretacijo. Je tudi sosponzorka resolucije ZN o načelih za vzpostavitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini, so še sporočili iz Ukoma.
