Prisega na preventivni boj proti korupciji in nepoštenim praksam, ob čemer je med drugim izpostavila krepitev komuniciranja z javnostmi in intenzivno delo z uradniki.
Boj proti nepoštenim in koruptivnim oblastnim praksam je tek na dolge proge, je pa tudi odgovornost vseh, ne samo Komisije za preprečevanje korupcije ali organov pregona, je uvodoma izpostavila Divjak. Posledice korupcije, kršitev integritete in nasprotja interesov namreč čutimo vsi v družbi. "Storitve so zaradi tega dražje, na položaje pridejo nekompetentni ljudje in podobno," je poudarila.
Da bi dodatno okrepili zaupanje javnosti v komisijo in dvignili zavedanje ljudi o pomenu kršitev integritete, nasprotja interesov in škodljivih posledic korupcije Divjak v svojem programu strategije razvoja in dela KPK med drugim načrtuje poenostavitev in okrepitev komuniciranja z javnostmi, nadaljevanje sodelovanja komisije s šolami in krepitev dela z mladimi ter intenzivno delo z uradniki. Slednji so namreč največkrat priča korupciji oziroma jo zaznajo, je poudarila.
"Uradniki so namreč tisti, ki ostajajo, funkcionarji pa se menjajo. Zato so uradniki pravi varuhi javnega interesa. Prepoznati morajo to odgovornost in odreagirati, ko je treba," je izpostavila.
Med načrti svojega dela je izpostavila tudi krepitev komuniciranja z mediji in sodelovanja z nevladnimi organizacijami in gospodarstvom. Ob zunanjem zaupanju pa je pomembno tudi notranje zaupanje, torej občutek pripadnosti zaposlenih, je dodala.
"Po sprejemu zakona o zaščiti žvižgačev se je komisija reorganizirala. Poroča se, da se je posledično okrepilo tudi sodelovanje med posameznimi oddelki. To kohezivnost je treba še okrepiti in poskrbeti, da bosta nadzorna in preventivna funkcija komisije usklajeni in da bosta druga drugo podpirali, skratka delali z roko v roki," je naštela.
Posebno pozornost pa je po mnenju Divjak treba nameniti tudi motivaciji zaposlenih. Spodbujati je treba pozitivno vzdušje v ekipi, predvsem preko konstantnega prepoznavanja opravljenega dela in doseženih rezultatov, je poudarila. Divjak sicer meni, da komisija dobro opravlja svoje delo, kar nenazadnje kaže dejstvo, da "se komisijo trenutno napada tako z leve kot z desne", je izpostavila.
Obstoječi zakonski okvir KPK je po oceni Divjak "relativno dober", kljub temu pa so se v praksi po njenem mnenju pokazale pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba čim prej odpraviti. Pri tem je izpostavila ureditev instituta nezdružljivosti funkcij na enem mestu, zagotovitev pravne podlage za javne objave sprememb premoženja pri najvišjih funkcionarjih, določitev sankcij za kršitev integritete in ugotovljenega dejanskega nasprotja interesov. "Podobno kot je recimo to že določeno v zakonu o Slovenskem državnem holdingu," je izpostavila med drugim.
Martina Divjak je univerzitetna diplomirana pravnica s številnimi izkušnjami v nevladnem sektorju, kjer deluje že skoraj 20 let. Trenutno pa je vodja zagovorništva in namestnica direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Večji del njenega delovanja obsega vključevanje javnosti v procese odločanja in postopke javnega financiranja, to pa sta tudi področji, ki se tesno pokrivata z delom oziroma z različnimi instituti, ki sodijo v pristojnost komisije za preprečevanje korupcije, je uvodoma poudarila šefinja kabineta predsednice republike Ula Tomaduz, ki je vodila javno predstavitev kandidatke.
