Luka Mlakar
Organizatorji stavke poudarjajo, da protest ni uperjen proti vladi Roberta Goloba, ampak proti privatizaciji in razpadu javnega zdravstva. Med drugim zahtevajo dostop do osebnega zdravnika za vse državljane, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zaustavitev odtekanja denarja k zasebnikom. Prav tako se zavzemajo za jasno ločitev javnega in zasebnega zdravstva, odpravili bi tudi tako imenovano dvoživkarstvo oziroma sočasno delo zdravnikov v javnem in zasebnem zdravstvu.
Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je poudaril, da je to stavka za vseh 130 tisoč ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, za vse tiste, ki nemočni čakajo mesece in leta na preglede, za tiste zaposlene v javnem sistemu, ki niso pozabili na paciente in jim ne gre zgolj za dobiček. So za enakopravno in dostopno javno zdravstvo, odločno so pa "proti pogoltnosti zdravstvenih in zavarovalniških lobijev, ki zdravstveno krizo izkoriščajo za milijonske dobičke". Prav tako so proti nepotrebnemu zavlačevanju z nujnimi sistemskimi spremembami. "Zdravstvo je tema, na kateri bo padla ali obstala ta vlada," je poudaril Jenull.
Na shodu se je zvrstilo več govorcev. Filozofinja Renata Salecl je ugotavljala, da imamo pol leta po napovedanem stresnem testu, s katerim naj bi preverili kapacitete zdravstva, v zdravstvu samo stres – tako za bolnike kot za vso zdravstveno osebje. Izpostavila je, da naj bi bil v javnem zdravstvu vsak posameznik oskrbljen ne glede na okoliščine in ekonomski status. "Javno je nujno ne samo za zdravje posameznikov, ampak celotne družbe. Zasebniki ne ustanavljajo urgenc, infekcijskih klinik in ne vlagajo v raziskovanje najbolj razširjenih bolezni, kot sta rak in diabetes. Velike dobičke jim prinašajo predvsem lepotni posegi," je dejala. Odločevalce je pozvala k takojšnjemu ukrepanje, ne samo "s kozmetičnimi posegi". "V zdravstvu ne gre več za to, da lepimo obliže na rano, ampak da izkoreninimo raka, ki ga je napadel," je dejala Salecl.
Pirc Musar: Kršenje človekovih pravic državljanov se mora čim prej urediti
Protestni shodi v okviru stavke bolnikov potekajo v več mestih po državi. Podporo stavki so s sprejemom zahtev civilne družbe izrazili tudi v vladnem trojčku Gibanje Svoboda, SD in Levica. Shoda na Trgu republike v Ljubljani se bodo udeležili tudi nekateri koalicijski poslanci, da bo prisluhnil zahtevam civilne družbe, pa je napovedal tudi premier Robert Golob, in obljubo držal. Na shodu je med nezadovoljno množico povedal, da je nekatere rešitve po njegovem mogoče izpeljati celo hitro. Prišla je tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Njen resor je zadolžen za plače v javnem sektorju - tudi zdravniške.
Shodi potekajo tudi v Mariboru, Kopru, Izoli, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Kranju, Slovenj Gradcu in Novi Gorici, ponekod so se ljudje zbrali tudi pred zdravstvenimi domovi. Stavko bolnikov so med drugim podprli v vrstah zdravstvene nege, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS).
Pričakovanje, da se bo kršenje človekovih pravic državljanov in državljank, ki nimajo urejenega dostopa do zdravstvenih storitev oziroma osebnega zdravnika, čim prej uredilo, je izrazila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. "Pričakujem tudi, da bodo vsi odgovorni ob skrbi za sistemske rešitve preučili tudi predloge za takojšnje ukrepe in naredili največ za množico ljudi, ki od izvoljenih predstavnikov pričakujejo, da delajo v dobro državljanov," je sporočila Pirc Musar ter opozorila na nujnost strpnega dialoga tako s stroko kot tudi s civilno družbo ter na nujnost sprejemanja zakonodaje po temeljiti javni razpravi. Predsednica republike je ob tem poudarila, da je zagovornica vsem enako dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva, kot prispevek v javni razpravi o prihodnosti zdravstva v Sloveniji pa je še pred poletjem napovedala poseben forum na temo zdravstva.
Mladi zdravniki nasprotujejo shodom pred zdravstvenimi domovi
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil pred dnevi do stavke bolnikov precej kritičen. Z besedami, da je zbiranje pred zdravstvenimi domovi žaljivo, so se danes oglasili tudi v Združenju Mladi zdravniki Slovenije. Kot so poudarili, v zdravstvenih domovih delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili, ob tem pa opravljajo delo vseh, ki so iz njega že odšli. Hkrati so opozorili, da za delovanje zdravstvenega sistema niso odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o tem odločajo.
"Vodstveni kadri javnih zavodov so nastavljeni s strani lokalne (zdravstveni domovi) in državne politike (bolnišnice in oba UKC). Sprašujemo se, zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS, ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami? To so namreč ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem," so poudarili v združenju. Absurdno se jim zdi, da so idejni vodje protestov nekdanji ključni funkcionarji v zdravstveni politiki, ki so s svojimi "zgrešenimi" strategijami, pri katerih vztrajajo, pripeljali slovensko zdravstvo na točko, kjer je danes: "Izjemno nesramno je, da želijo dr. Keber (Dušan Keber, predstavnik iniciative Glas ljudstva in nekdanji minister za zdravje) in privrženci reševanje primarnega zdravstva obesiti na pleča najmlajših in najmanj izkušenih zdravnikov – sekundarijev in specializantov."
Nekatere zahteve in pogledi organizatorjev stavke po njihovi oceni ne vodijo k stabilnemu javnozdravstvenemu sistemu. Kot so poudarili, lahko sedanja vlada, ki v parlamentu uživa široko podporo, čez noč sprejme zakone in ukrepe, ki bi reševali slovensko zdravstvo. "Premierju in ministru za zdravje predlagamo, da namesto, da pri svojih odločitvah upoštevata predloge iniciative, ki ne loči niti med javnim in zasebnim zdravstvom, v reševanje težav vključita zdravstvene delavce, ki v javnozdravstvenem sistemu dejansko delajo," so še poudarili v združenju.
Poslanka Godec: Ne vemo več, kdo stavka proti komu
Do stavke bolnikov so kritični tudi v največji opozicijski stranki SDS. Vodja poslancev SDS Jelka Godec je stavko pacientov in za sredo napovedano stavko zdravnikov komentirala z besedami, da "smo v Sloveniji priča neki shizofreni situaciji, ko več ne vemo, kdo proti komu stavka". Kot je poudarila, je minister Bešič Loredan "stari maček v zdravstvu", ki rešitve pozna že od leta 2013 in ima polno podporo predsednika vlade, koalicija pa ima v parlamentu 51 glasov. Ob takšni podpori bi reforme, ki so bile napovedane, pričakovali že veliko prej, je poudarila Godec.
Interventni zakoni, ki so bili sprejeti v državnem zboru, po njenih besedah doslej niso prinesli tistega, kar je verjetno pričakovala celotna država. Ko gre za stavko bolnikov, pa v stranki poudarjajo, da bi morali neurejene razmere v zdravstvu reševati na vladi in parlamentu. V SDS zato zahtevajo sklic izredne seje državnega zbora na temo katastrofalnih razmer v zdravstvu, ob tem pa so za odločanje pripravili tudi več priporočil, s katerimi bi državni zbor vlado pozval tudi k pripravi zakona o interventnih ukrepih za reševanje trenutnih razmer v zdravstvu.
NSi vlado poziva k takojšnjemu ukrepanju
Do situacije, kot se je zgodila v zdravstvu, ne bi smelo priti, pa pravi podpredsednica NSi, poslanka Vida Čadonič Špelič. V NSi jih žalosti in čudi, da vlada v pol leta ni naredila nič takega, kar bi razmere izboljšalo, ampak so se v resnici poslabšale. Zato jo je znova pozvala k ukrepanju.
Stanje v zdravstvu je takšno, da bi lahko že govorili o izrednih razmerah, ko so ljudem kršene osnovne, ustavne pravice, "kajti kaj je večja pravica kot pravica do zdravja", je dejala poslanka NSi. Vlada da bi se lahko bila odzvala hitro, saj ima veliko večino v parlamentu, Gibanje Svoboda pa je pred volitvami obljubljalo rešitve v zdravstvu in "verjetno tudi zaradi tega doseglo dober rezultat".Ministra za zdravje Bešiča Loredana in premierja Goloba je znova pozvala, naj takoj ukrepajo. "Ne bomo rešili teh zadev na ulici in s protesti, ampak s takojšnjim ukrepanjem, da bo zdravstvo znova pričelo s svojim poslanstvom in nudilo ljudem storitve, za katere vsak mesec plačujejo."
