Sanja Verovnik
Lastovka ali pa skok na glavo, pa še dvojni salto z vijakom povrhu, so bili prava paša za oči za številne radovedneže, ki so se danes popoldne zbrali bodisi na Glavnem mostu bodisi pod njim, na obeh bregovih reke Drave. Za enajst tekmovalcev iz Slovenije, Srbije, Danske, Avstrije, Nemčije in Kosova tradicionalno skakanje v Dravo, ki se je ogrela na 17 stopinj Celzija, ni bilo zgolj osvežitev v vročem sobotnem popoldnevu, ampak so kot pravi profesionalci vse skupaj vzeli čisto zares. Nekateri so pred pričetkom tekmovanja meditirali, spet drugi so telovadili, da bi svoje mišice čim bolje pripravili na adrenalinske skoke.
Ni prostora za amaterje
Dušan Ćešić, soorganizator mednarodne tekme v skokih v vodo Remax bazeni Open 2022, ki jih že 22. leto prireja Športno društvo Adrenalin K.O., pred pričetkom tekmovanja ni skrival zadovoljstva - pa ne samo nad lepim vremenom, temveč tudi zaradi številnih obiskovalcev, ki so si dogodek prišli ogledat. Predvsem pa je ugotavljal, da je vzdušje med tekmovalci po pandemičnem času, ki so ga zaznamovali ukrepi, ki so predlani in lani številnim ljubiteljem skakanja iz tujine onemogočili prihod v Maribor, spet "tisti ta pravi". Zatrdil je, da so vsi tekmovalci, ki so skočili po trikrat, njihove akrobacije pa je ocenjevala petčlanska komisija, profesionalci, saj so se pravila glede tega, kdo lahko skače, pred dvanajstimi leti spremenila in lahko amaterji dogodek samo opazujejo, tekmovati pa jim je iz varnostnih razlogov prepovedano. A skočiti s petnajstih metrov v Dravo, ki je na mestu skoka globoka osem metrov, je tudi za profesionalce velik podvig. "Za takšen skok moraš imeti predvsem 'jajca'," je na glas razmišljal Ćešić in priznal, da bi s takšne višine skočil le v primeru, da bi zadel na lotu.
Leteti je nekaj najlepšega
"Čeprav sem s Starega mostu v Dravo skočil že več kot petdesetkrat, me je pred vsakim skokom še vedno zelo strah," je po uspešnem prvem skoku dejal domačin Aleš Karničnik, zvest mariborski prireditvi, na kateri se pojavlja v dveh vlogah - kot soorganizator dogodka in tudi kot uspešen tekmovalec v akrobatskih skokih. "Pred vsako tekmo čutim, kako se mi poviša srčni utrip, zato se poskušam najprej zbrati in pomiriti," nam je svojo taktiko pred skakanjem razložil Mariborčan, hkrati pa priznal, da je občutek letenja z mostu v reko nekaj najlepšega. Sicer pa mariborskih petnajst metrov ni njegova največja višina - na svetovnem prvenstvu v Kopru je namreč skočil v morje kar s 26 metrov.
Takšnega podviga se ne loti vsak
Zasvojen z adrenalinskimi skoki je, kot sam pravi, stari znanec mariborskega dogodka, danski veteran Jimmy Andersen, ki mu je tudi tokrat uspelo kar nekaj uspešnih skokov s salto. Kolikokrat je v Mariboru že skočil v Dravo, ne šteje več, je dejal, letos je bilo sedmič, morda osmič, kar nekajkrat je v tem mestu, ki mu je zelo všeč, tudi že slavil. Na vprašanje, ali moraš biti za to, da skočiš s takšne višine v hladno reko, malo nor, pa je zgolj zamahnil z roko in se nasmehnil: "Gotovo se tega ne loti ravno vsak, a lahko vam zatrdim, da so skoki adrenalin posebne vrste. In ko se poženeš z vrha v globino, nervoza, ki jo čutiš na začetku, v trenutku izgine." Podobnega mnenja je bil po skoku tudi Darko Cimerman, še en domačin. Ko so ga s čolnom pripeljali na nabrežje Drave, je na vprašanje skupine mladeničev, ki je vsak vratolomni skok posnela z mobilnimi telefoni, o tem, kakšni so njegovi občutki po skoku, v športnem duhu odgovoril: "Občutki so super, tako kot vsako leto!"
