Generacije mladih bodo zaradi epidemije in izobraževanja na daljavo imele več težav tudi na poklicnem področju

"Lahko zaključimo s covidom-19 kot globalno zdravstveno grožnjo in to lahko storimo še letos," je pred dnevi javnosti sporočil generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. A četudi bi se njegove napovedi uresničile, covid pušča posledice, ki bodo marsikje težko popravljive. To ugotavljajo tudi številni zaposleni na področju šolstva, ki zadnji dve leti, odkar traja epidemija, od blizu spremljajo delo in razvoj otrok.

Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju, izpostavlja devetošolce, ki bodo že čez nekaj mesecev zaključili osnovno šolo in se vpisali na srednje šole. Pri številnih med njimi ugotavljajo velik upad učne kondicije, koncentracije, pozornosti, vztrajnosti, motivacije. "Zaznavamo tudi večje primanjkljaje na učnem področju, saj znanja niso utrjena do te stopnje, da bi ostala trajna in na katerih bodo kasneje lahko nadgrajevali nova – to učitelji ugotavljajo pri matematiki, slovenskem jeziku, tujih jezikih, fiziki in tudi drugih predmetih …" Kolenkova izpostavlja še branje, ki je počasnejše, težave jim delajo daljši teksti, razumevanje prebranega, tudi razumevanje navodil.

Delovne navade v odrasli dobi zelo težko privzgojimo

Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, kje in kako se bodo te težave izrazile čez nekaj let, ko se bodo osamosvajali, odhajali na študij, iskali zaposlitev. "Prav gotovo se ne bom zmotila, če izpostavim, da bodo učencem manjkale nekatere podjetnostne kompetence, kot so motiviranost in vztrajnost, sodelovanje, načrtovanje in upravljanje, samozavedanje in samoučinkovitost, prevzemanje pobude ... Izpostaviti je treba tudi primanjkljaje na področju socialnih veščin, komunikacijske veščine, veščine reševanja konfliktov, veliki primanjkljaji so na področju samoiniciativnosti učencev, pri višjih miselnih procesih, kot so analiziranje, sintetiziranje, primerjanje, vzročno-posledično sklepanje … Procesi, ki jih učenci v šoli s pomočjo učiteljev mnogo lažje razvijajo, kot so jih lahko na daljavo in doma." Ravnateljica se boji, da bodo imele te generacije mladih kar nekaj težav več tudi v kasnejšem obdobju na poklicnem področju, saj določenih primanjkljajev zaradi razvojnosti kasneje zelo težko nadoknadijo ali nadomestijo. "Predvsem pa izpostavljam področje delovnih navad, katerih upad se je zgodil in so delno tudi posledica tega časa – delovne navade pa v odrasli dobi zelo težko privzgojimo."

Stiske so velike, vloga staršev pa pomembna

In ne le luknje v znanju, posledica covida so tudi vse hujše duševne stiske mladih. Svetovalna delavka na Osnovni šoli Lava Veronika Radjenović opaža več čustvenih stisk, negativnih misli, porast samopoškodbenega vedenja. "Drugi strokovnjaki poročajo tudi, da so otroci v šolah pasivni, gibalno zakrneli, asocialni, psihološko bolni. Po pogovoru z učitelji se povečujejo težave z zbranostjo, upoštevanjem šolskih pravil in težave v medsebojnih odnosih."

Pri tem izpostavi vlogo staršev, ki bi morali skušati otroke čim manj obremeniti z vsem, kar se dogaja, in v njih graditi zaupanje in optimizem, da bo (na koncu) vse dobro, da smo kot posamezniki in družba zmožni premostiti vse ovire. "Zelo pomembno je, da se starši z otroki pogovarjajo - kako se počutijo, o čem razmišljajo, kaj jih skrbi. Da ne stresajo jeze in nezadovoljstva nad ukrepi na otroke in pred njimi. Naj otrokom pomagajo pri organizaciji (urniku učenja, odmorih), če imajo težave s tem. Kar pa je najpomembneje: naj ne pozabijo krepiti pozitivnega odnosa do šole," opozarja in doda, da se to krepi tudi z zanimanjem staršev za šolo.

Težave, ki nastajajo kot posledica epidemije, pestijo tudi srednješolce. Nina Gošnik Simeonović in Gabrijela Fidler iz Šolskega centra Velenje opažata povečane duševne stiske, ki se kažejo z znižano motivacijo in manjšo aktivnostjo. Obdobje epidemije je pripeljalo tudi do pomanjkanja socialnih stikov in interakcij mladih. "Postali so večji individualisti, manj je priložnosti za zaupne pogovore, iskanje pomoči, nasvetov sovrstnikov ...

Ker sta se druženje in socialna mreža prestavila na spletna omrežja, zaznavamo pričakovano povečano uporabo socialnih omrežij, igranja videoiger med mladimi in posledično pri nekaterih tudi večjo odvisnost od tega. Mladi se tudi pri pouku težko ločijo od telefona in zbrano spremljajo pouk." Zaznavajo še porast družinskih stisk, omenijo brezposelnost, odvisnosti, nasilje, kar posledično močno vpliva na mladostnika.

Posledice pouka na daljavo se bodo pokazale šele čez leto, dve

Stiske pestijo že mnoge zdajšnje dijake, podobno bo verjetno tudi s prihodnjimi generacijami. Posledice epidemije in pouka na daljavo se bodo pravzaprav v celoti pokazale šele čez leto, dve in k reševanju bo treba pristopati z visoko mero občutljivosti, menita sogovornici. "Ker situacija vpliva na vse nas, šolstvo že danes postavlja pred velike izzive in tako bo tudi v prihodnosti. Treba bo krepiti področja, kjer že danes zaznavamo upad kompetenc, več poudarka bo treba dati branju in pisanju, timskemu delu in sodelovalnemu učenju, predvsem pa okrepiti praktične veščine, ki so bile v času pouka na daljavo najbolj okrnjene. Povečati bo treba tudi vsebine znanja za krepitev psihičnega ravnovesja mladostnika in družbeno ojačati zunanjo mrežo pomoči za posameznike in družine, ki so se znašli v stiski, ta mora biti dosegljiva takoj."

Katja Pogelšek Žilavec, ravnateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje, prav tako pove, da je epidemija pustila posledice. Ker je na njihovi šoli timsko delo posebej poudarjeno, temu zdaj namenjajo še več pozornosti, pri dijakih pa opažajo več pasivnosti in manj motivacije. Medosebni stiki so težavnejši, prav tako vključevanje nekaterih dijakov v skupino. Sodelovanje in solidarnost sta slabša kot v preteklosti, individualna usmerjenost nase pa preveč izrazita. "Na področju spodbujanja k sodelovanju, povezovanju in timskemu delu nas čakajo večji izzivi." Katere pa so manjkajoče veščine, pomembne zlasti za dijake, ki se izobražujejo za poklice pomoči, in bodo prihodnjim generacijam verjetno umanjkale? Pogelšek Žilavčeva našteje timsko delo oziroma sodelovanje, prilagodljivost oziroma pripadnost, odgovornost, motiviranost oziroma angažiranost in učno kondicijo.

Mladi bodo morali marsikaj nadoknaditi

Stiske so velike, so zato tudi bolj polne čakalnice psihologov, psihiatrov in drugih strokovnih delavcev, ki pomagajo mladostnikom, ki se znajdejo v brezizhodnih situacijah? Mateja Hudoklin, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, pove, da je bilo med prvim in drugim valom opazno manjše povpraševanje – otroci in mladostniki so v manjši meri iskali pomoč, potem pa se je v obdobju zadnjega leta začelo iskanje pomoči ponovno povečevati in čakalne dobe znova postopoma naraščajo. "V zadnjih mesecih, nekako od septembra naprej, opažamo povečano iskanje pomoči s strani mladostnikov s čustvenimi težavami, predvsem s povečano anksioznostjo in depresivnostjo, več je samopoškodbenega vedenja in iskanja pomoči po poskusu suicida. Po začetku šolskega leta se pojavlja tudi težava z motivacijo za učenje, bolj utrudljivi so otroci, pri tistih, ki že imajo prepoznano določeno motnjo, pa se pogosto stanje poslabšuje."

Kako se bodo današnje razmere kazale skozi leta, zdaj težko napovedujejo, pove Hudoklinova. "Lahko pa rečemo, da bodo morali mladi marsikaj nadoknaditi, določene vzorce ravnanja in obnašanja, ki so se razvili v teh dveh letih, bo treba spremeniti in to vse terja čas. Za tiste generacije, ki so v tem obdobju ravno na prehodu z ene ravni šolanja na drugo, te razmere zagotovo otežujejo izbiro poklica oziroma šole, lahko tudi odmikajo pravo odločitev na kasnejši čas."

Tudi Mateja Hudoklin opozori na pomembno vlogo staršev. Zaželeno je, da poskušajo ti v čim večji meri ustrezno nadomestiti tisto, kar zaradi ukrepov umanjka, ali pa na varen način vseeno poskrbeti, da bodo otroci imeli dovolj ustreznih spodbud tudi na socialnem področju in drugih. "Danes imamo na voljo ukrepe, ki poleg cepiva pomagajo preživljati relativno varno in zdravo otroštvo in najstništvo. Vsekakor vedno deluje pogovor, namenjanje pozornosti drug drugemu, skupno preživljanje prostega časa ali pa skupno opravljanje opravil. V tem času je dobro, da starši poskrbijo, da otroci ne preživljajo preveč časa pred zasloni, da se vseeno družijo z vrstniki (ob upoštevanju ukrepov), in da jim zagotavljajo varno, stabilno in čustveno toplo domače okolje."