Predlagani rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga obravnava državni zbor, je po besedah premierja Roberta Goloba dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prišla s čim manj praskami. Že v kratkem je za zagotavljanje oskrbe z energijo možna nacionalizacija katerega od energetskih podjetij, je dodal.
Golob je pred poslanci spomnil, da energetska kriza prinaša s seboj tudi posebnosti na evropski ravni, ki jih nihče ni mogel predvideti. Omenil je nedavno nacionalizacijo največjega nemškega uvoznika plina Uniper. Zato je vlada v B bilanci proračuna, to je na računu finančnih terjatev in naložb, rezervirala 750 milijonov evrov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, če bo potrebna. Čisto možno je, tako Golob, da bo v kratkem, v roku naslednjega meseca, morala tudi Slovenija nacionalizirati kakšno podjetje. "Ne gre za socializem ali komunizem, ampak za reševanje energetske krize in zagotavljanje stabilne oskrbe z energenti," je dejal premier.
S predlogom rebalansa se letošnji odhodki državnega proračuna povečujejo za okoli 600 milijonov evrov na 14,6 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v proračun steklo 12,5 milijarde evrov oziroma približno milijardo evrov več, kot je predvideno zdaj. Državna blagajna naj bi tako leto končala z nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.
Takšen rezultat pri primanjkljaju je glede na razmere zelo dober, je ocenil Golob. Poraba in primanjkljaj bosta po njegovih besedah ob koncu leta morda celo nižja. "A v tem rebalansu se že kažejo obrisi za 2023, ko ne bomo imeli sreče, da bi lahko tako uravnoteženo načrtovali proračun."
