Srečko Klapš
Magister Velimir Bole, analitik in makroekonomist z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, je v predavanju podjetjem in članom Štajerske gospodarske zbornice poudaril, da so izvoz in investicije ključni motor rasti slovenskega gospodarstva, saj rastejo skoraj dvakrat hitreje kot BDP in tudi hitreje kot v ekonomijah evroobmočja.
Bole je prepričan, da je slovensko gospodarstvo bolj odporno na morebitne šoke, kot je bilo v letu 2008. Ugotavlja še, da v državah evroobmočja raste nepremičninski balon in da se od začetka preteklega leta negotovost pospešeno povečuje. Pričakovana naročila gospodarstva se zadnje leto in pol znižujejo tako v evroobmočju kot v Sloveniji. Umirjanje gospodarske aktivnosti v tem letu in nekoliko večja inflacija, kot smo je bili vajeni pretekla leta, pa po njegovem nista razlog za preplah.
Petina prebivalstva tudi letos napoveduje velike nakupe
Potrošnja še vedno izkazuje potrebno dinamiko
"Pospešeno povečevanje negotovosti temelji na trgovinskih in carinskih dilemah ZDA in Kitajske ter pogajanjih Slovenije in EU na temo brexita. Pričakovana naročila gospodarstva se zadnje leto in pol znižujejo tako v evroobmočju kot v Sloveniji, ob čemer se manj intenzivno kot pri drugih sektorjih zmanjšujejo naročila storitev. Potrošnja prebivalstva pri velikih nakupih (hiš in avtomobilov) tudi konec leta 2019 še ni kazala opaznega umirjanja in še zmeraj izkazuje potrebno dinamiko. Petina prebivalstva namreč tudi letos napoveduje velike nakupe. Napovedi za leto 2020 pa kažejo rahlo umirjanje gospodarske aktivnosti in enako ali nekoliko večjo inflacijo," ugotavlja Bole.
Podatki ne upravičujejo poteze Banke Slovenije
Velimirja Boleta čudi ukrep Banke Slovenije za omejitev kreditiranja prebivalstva, saj so odobreni krediti zrasli za okoli šest odstotkov, potrošniški pa nekoliko hitreje. "Z zornega kota zavarovanj je vseeno, ali gre za potrošniške ali za stanovanjske kredite, tveganje je za banke popolnoma enako. Poleg tega objavljeni podatki kažejo, da ni bilo poslabšanja pri njihovem odplačevanju, saj delež slabih posojil pada. Gotovo je Banka Slovenije morala imeti v ozadju še kak drug argument, ker javno objavljeni podatki ne upravičujejo take poteze," meni Bole in še dodaja, da je ukrep povzročil veliko jeze, kakšne velike škode pa ne bo.
O depozitih
Boleta skrbita tudi depozit in dejstvo, da je Evropska centralna banka povečala bilanco za šestkrat: "Verjetno vsak, ki je kdaj delal v banki, ve, kaj pomeni krčenje take strahotne bilance. Zato je ECB pred težko nalogo, saj bo morala iz obtoka potegniti petino evropskega BDP-ja, za kar pa ima premalo denarja," meni Bole in še dodaja, da je rast depozitov posledica zaprtja bančnih kreditnih pipic, zaradi česar so se izvozna podjetja najprej zadolževala v tujini, nato pa po verigi navzdol z lastnim financiranjem. Bankam so ostali depoziti, ki so povzročili padec obrestnih mer na nulo. Na vprašanje, kaj bo z depoziti pri tako rekoč negativni obrestni meri, Bole še nima odgovora: "Ena od rešitev je za zdaj neuspešno povečevanje inflacije, ki bi ji lahko sledil dvig nominalnih obrestnih mer. Potem ko ciljane dvoodstotne inflacije ECB nikakor ni mogla doseči, so ta cilj prepolovil na enoodstotno. Vendar je tudi do te še dolga pot."
