Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS zahteva takojšnje odprtje gostinske dejavnosti ter kritje izpada prometa in regresa v okviru interventnega zakona. "Gostinska panoga je zaprta že več kot osem mesecev, številni zaposleni pa so zaradi negotovih razmer že odšli v druge panoge," opozarjajo v zbornici.
"Naše stališče je bilo in ostaja, da je v teh negotovih vremenskih razmerah za gostince edina rešitev, da se gostinski lokali odprejo po italijanskem modelu, torej tudi notranjost in ne zgolj terase," je dejal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) Blaž Cvar. Kot je izpostavil, so v panogi izgubili že 12.000 zaposlenih, številke pa se bodo še povečale, če ne ukrepamo takoj.
Če bo zdravstvena stroke vztrajala, da je strežba varna zgolj na terasah, to po navedbah OZS pomeni, da se veliko lokalov še ne bo odprlo. "V sekciji sicer ne bodo nasprotovali tej možnosti, ker lahko tako vsaj delno omogočimo opravljanje dejavnosti tistim, ki se jim takšen način obratovanja izplača. Vendar pa mora država zagotoviti pomoč vsem tistim, ki pod takšnimi pogoji ne bodo mogli poslovati," pozivajo.
Sekcija obenem vztraja, da gostinski in nastanitveni obrati niso vir okužb in da je druženje v zasebnih prostorih in po garažah bistveno bolj tvegano, saj se ne upoštevajo nikakršni zaščitni ukrepi. Prepričani so, da bi bilo bolj smiselno in varneje odpreti vse gostinske lokale ter nastanitvene obrate, saj se morajo tam držati strogih zaščitnih ukrepov.
V sekciji težko razumejo, zakaj so terase gostinskih obratov še vedno zaprte, saj različne mednarodne raziskave kažejo, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na prostem zanemarljivo, so še zapisali.
Vladi predlagajo, da poleg ostalih že veljavnih ukrepov, ki se morajo po njihovem mnenju podaljšati do konca leta, sprejme nov ukrep, ki bo zagotovil sredstva za ponovni zagon v panogi gostinstva in turizma. "Vsi, ki jim je bilo z odlokom prepovedano opravljati dejavnost ali so imeli bistveno zmanjšan obseg poslovanja, bi morali prejeti enkratno nadomestilo v sorazmerni višini upada prometa," so poudarili.
Opozarjajo tudi na težave tistih podjetij, ki so bila zaradi pogojev v razpisih ali ukrepih neupravičeno izključena iz posameznih pomoči. Nekateri bi morali zaradi nižjega upada prometa, zgolj za odstotek ali dva, državno pomoč v celoti povrniti. "To pomeni, da se ponovno 'kaznuje' tiste, ki so se v času epidemije trudili ohranjati stik z gosti in so poslovali v omejenem obsegu," opozarjajo.
Sprašujejo se, ali je za gostince bolje, da ne delajo nič in se ustavi vsa dejavnost, saj so v nasprotnem primeru kaznovani. Zahtevajo še, da se v interventnem zakonu predvidi tudi subvencioniranje izplačila regresa za lansko leto. Obenem pa znižana stopnja DDV za storitve gostinstva in turizma najmanj do konca leta 2022.