(INTERVJU) Danijel Bešič Loredan: Reformo bomo izpeljali

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na ministrstvu pospešil ritem dela, predlogi za vrsto reform so v usklajevanju, nasprotujejo jim številne interesne skupine in lobiji, vedno več prebivalcev nima svojega zdravnika.Sedem mesecev ste minister za zdravje. Kako ocenjujete opravljeno delo v tem obdobju?"V celoti smo prenovili strukturo ministrstva in organizacijsko prenovili delovanje ministrstva za zdravje. Zdaj je to postal vitalen člen zdravstvenega sistema, ki bo sposoben od januarja 2023 narediti zelo velike korake. Ekipa je mlada in popolnoma neobremenjena. Vpeljali smo 'dual track' delovanje zdravstvenega sistema; na eni strani smo zastavili izhodno postcovidno strategijo, ki deluje. Ljudje so nekoliko pozabili, da imamo covid. Danes lahko spet normalno živijo in funkcionirajo, brez restrikcij in zastraševanj ter ukrepov, ki bi se spreminjali čez noč. Danes se nihče, recimo, ne sprašuje, kaj bomo s presežnimi cepivi za covid.Na drugi strani skrajšujemo čakalne dobe, spremljamo delovanje sistema in pripravljamo spremembe. Za leto 2023 smo omogočili, da se lahko v celotnem javnem zdravstvenem sistemu dela, kolikor se zmore, tako v javnih zavodih kot pri koncesionarjih. Začeli smo čistiti čakalne sezname in čakalne dobe so zdaj v trendu upadanja. Ob tem smo z zakonodajnimi spremembami naredili korake za sistemske spremembe.Lotili smo se digitalizacije zdravstva in ločitve delovanja urgentne medicine od družinske medicine. Prvič v zgodovini smo se resno in sistematično lotili postavljanja mreže, na osnovi katere bomo definirali potrebe prebivalstva. Te stvari bodo jasne konec marca oziroma najkasneje konec junija. Seveda bi si človek želel, da bi šlo hitreje, ampak postopke je treba spoštovati, potrebna so usklajevanja z deležniki in zato hitreje preprosto ne gre."Sindikat zdravnikov Fides je za 11. januarja napovedal stavko, zaradi katere so vsi uporabniki zdravstvenih storitev zaskrbljeni."Stavka Fidesa ima več plati. Prva plat je, da ima vlada z zdravniškim sindikatom Fides sklenjen stavkovni sporazum. To je druga stavka, ki jo je napovedal Fides v zadnjih mesecih. Od petih stavkovnih zahtev bodo prav vse naslovljene v zdravstvenem stebru, za katerega smo s Fidesom že nekaj časa dogovorjeni, da ga definiramo do prvega aprila. Zelo nenavadno je, da Fides drugič v treh mesecih napove stavko, enostransko. In to ob tem, da se je prvič v zgodovini zgodilo, da zdravniki ne bodo več imeli plačnega stropa in bodo prav vsi s 1. aprilom 2023 dobili dva plačna razreda več. Je pa res, da smo naredili razliko in smo z razlogom naslovili predvsem mlade zdravnike. Zahteva, da se enako dvignejo vsi plačni razredi vsem zdravnikom, je za vlado nesprejemljiva."Zakaj je ta zahteva za vas nesprejemljiva?"Zato, ker imamo v plačni skupini 57 skoraj 45 odstotkov vseh zdravnikov. V istem plačnem položaju so tako zdravniki, ki so 10, 15 let po specializaciji, in tisti, ki so 25, 30 let po specialističnem izpitu. Ti dve kategoriji zdravnikov ne moreta biti enako plačani. V tem plačnem sistemu tega ni mogoče urediti, zato je bilo ponujeno Fidesu, da to uredimo v plačnem stebru. In imamo podpisan stavkovni sporazum, ki je za vlado povsem jasen in nedvoumen. Ko bo vlada sprejela izhodišča za reformo plačnega sistema, se bomo začeli s Fidesom takoj pogovarjati, ampak ne samo s sindikati zdravnikov, ampak z vsemi deležniki v zdravstvu. Za vlado je zdravstvo celota in tako bomo zadevo tudi naslovili."Kako si kot minister, ki prihaja iz zdravstvene sfere, razlagate tako trdo stališče Fidesa in vztrajanje pri teh zahtevah?"Izhodišča Fidesa so bolj ali manj jasna. Gre za pogajalski pritisk, gre za dejstvo, da kadar je vladala SDS, Fides ni nikoli stavkal, četudi so bile storjene velike napake v plačnem sistemu in so bili zdravniki močno oškodovani! Bolj me zanima mnenje tihe večine zdravnikov, ki trdo in pošteno dela. Nekateri sindikati so podpisali aneks h kolektivni pogodbi; zaradi tega podpisa bodo plače zdravnikov višje. Zdi se mi ključno, da zdravstvo jemljemo kot celoto. To mora Fides enkrat sprejeti, kot tudi to, da se je vlada zavezala, da bo plačni steber in plače določila znotraj sistema do 1. aprila oziroma do 30. junija 2023. Ni konstruktivno, da se konstantno ustvarjajo izredne razmere, saj se s tem v bistvu pogajalska izhodišča oddaljujejo, namesto da bi se zbliževala. Nekdo, ki konstantno izvaja pritisk, ni dober pogajalec. Treba je umiriti žogo, se usesti za mizo in najti rešitev."Kako boste rešili zdravstveno reformo?"V tem mesecu imamo dogovorjen koalicijski vrh o zdravstvu. Ministrstvo za zdravje bo prikazalo stanje zdravstvenega sistema v začetku leta 2023 z vsemi možnimi podatki o toku denarja, organizaciji, številu pacientov in kadra. Na vrhu bomo poiskali rešitve in nato ustrezne zakone februarja, marca vlagali po rednem postopku v parlament. Ko je vložena zakonodajna sprememba po rednem postopku, imajo vsi deležniki dva, tri mesece časa, da konstruktivno podajo svoja mnenja in predloge. Stavke, pritiski in pozivanje ljudi na ulico niso ustrezen način za spremembo zdravstvenega sistema."Najbrž te podatke in številke, vsaj na osnovni ravni, že poznate. Kakšni so?"Številke niso dobre. Bile so slabe že pred covidom, v času covida so se v celoti razgalile. Smo v postcovidnem času, ki v celotni Evropi v zdravstvo prinaša silne težave z veliko izzivi: z iskanjem denarja, s kadri, z naslavljanjem staranja prebivalstva. Finska je na tem področju naredila nekaj korakov naprej, ker je zastavila reformo že leta 2019 in 2020, z letom 2023 pa jo je tudi uveljavila. Gre za jasno socialno državo z javnim zdravstvenim sistemom. Pri nas smo zaradi različnih interesnih skupin in interesa deležnikov pripeljali sistem v takšen položaj, da vsak gleda na svoj vrtiček, posledično pa je pacient postal nepomemben člen. V Sloveniji smo imeli že leta 2018 več kot 120.000 neopredeljenih pacientov, pa se v petih, sedmih letih nihče ni toliko upiral, kot se upiramo zdaj. Zakaj? Zato, ker sva s predsednikom vlade dala jasno vedeti, da bomo zdravstveno reformo izpeljali. A zdaj vidimo, da si zdravstvene reforme pravzaprav nihče ne želi, ker vsem ustrezata siva cona in stanje sistemske korupcije, ki je že integrirano v zdravstveni sistem."Kaj je glavni razlog, da se sesuva primarna raven zdravstva: premalo zdravnikov, nerazdeljene kompetence ...?"Glavni razlog je, da je zdravnikov družinske medicine premalo. Manjka nam 300 družinskih zdravnikov. Leta 2017 je bil sprejet dogovor, da je zgornja meja 1895 glavarinskih količnikov, drugo dejstvo pa je, da dokler ne bo specialist družinske medicine enako plačan kot specialist kardiovaskularne kirurgije, ne bomo nikoli prišli do tega, da bo ta poklic cenjen toliko, da se bodo mladi odločili zanj. Že najmanj deset let so družinski zdravniki opozarjali, da se bo zgodilo to, kar se nam dogaja danes. Nihče jih ni slišal. Vsako leto je težje in sedaj bo treba pač sprejeti odločitve, ki bodo bolj kompleksne in bolj radikalne, kot bi bile pred petimi ali sedmimi leti. Ampak za to očitno ni nihče odgovoren. Ob tem pa imamo še eno težavo. Leta 2015 so bili postavljeni urgentni centri, ki jih nikoli nismo vsebinsko ločili od področja družinske medicine, tako da imamo na tem področju en velik kaos. Tako imamo presežek več kot 110 milijonov evrov v javnih zdravstvenih domovih na občinski ravni, na drugi strani pa se približujemo rekordnemu primanjkljaju 200 milijonov evrov na sekundarni in terciarni ravni, torej v bolnišnicah."Pri nekaterih zadevah v zdravstveni politiki ima koalicija enotno mnenje, pri drugih, na primer pri zdravnikih, ki delajo tako v javnem kot zasebnem sektorju, pa so tudi znotraj koalicije različna mnenja."Poiskati moramo sistemske rešitve, ki bodo šle skozi parlament z najmanj 46 glasovi. To usklajevanje gotovo ne bo lahko, na ministrstvu za zdravje in tudi v Gibanju Svoboda pa bomo vztrajali, da je pacient postavljen v središče pozornosti. Denar, ki se zbere za zdravje in za zdravljenje, naj se tudi za zdravljenje porabi in sledi pacientu. Ključna točka je še, da se z zakonodajnimi spremembami ustavi ta sistemska korupcija. Reforma bo tekla po korakih: prvi korak bo storjen 1. januarja 2024, drugi korak 1. januarja 2025 in tretji 1. januarja 2026."Kaj se dogaja s predlogom ukinitve dopolnilnega zavarovanja?"Ta predlog bo v celoti izoblikovan v dveh do treh mesecih. Najbrž bomo imeli tri variante, izbrali bomo dve najbolj optimalni z izračunom za naslednjih 15 let. Dejstvo je, da po celi Evropi zmanjkuje denarja za zdravstvo. Srečo imamo, da lahko uporabimo izkušnje iz Finske, Nizozemske, Estonije, kjer so ta korak naredili že pred leti. Ko bomo imeli vse to izdelano, bo šlo v javno obravnavo po rednem postopku. Skupaj bomo izbrali, kateri model financiranja bo nadomestil obstoječe dopolnilno zdravstveno zavarovanje."Torej ministrstvo oziroma minister Bešič Loredan podpirata ukinitev dopolnilnega zavarovanja?"Dopolnilno zavarovanje moramo nadomestiti z novim virom. Ko bomo imeli načrt, kje najti 600 milijonov evrov, bomo to tudi sprejeli. Najbrž se bo to zgodilo že leta 2024."Ali lahko pojasnite, kako je možno, da ob tem, ko zavarovalnica plačuje za isto storitev enak znesek tako javnemu zavodu kot zasebnemu ponudniku, zdravnik, ki opravlja to storitev, dobi višje plačilo pri zasebniku?"Pri tem vprašanju moramo iti v izhodišče slovenskega javnega zdravstvenega sistema. Ta je sestavljen iz javnih zdravstvenih zavodov in iz koncesionarjev. Delovanje javnih zdravstvenih zavodov je togo, imamo slab plačni sistem in zelo malo manevrskega prostora pri upravljanju in pri nagrajevanju tistih, ki so bolj delavni. Koncesionarstvo je bilo pred desetletji vpeljano zato, da bi se javna zdravstvena mreža dopolnjevala. V zadnjih petih do sedmih letih pa se je koncesionarstvo izrodilo. Zdravnik ima osnovno plačo stoodstotno pokrito v službi v javnem zavodu, dodatno pa dela še pri zasebniku, v različnem pogodbenem razmerju. Javni zdravstveni zavod mora upoštevati napredovanja, dopuste in vsa pravila plačnega sistema, zasebnim koncesionarjem pa tega ni treba in lahko zdravnike in tudi ostalo osebje stimulirajo po učinku. Zato so lahko za isto storitev bistveno bolje plačani pri koncesionarju. To je vse zakonito. Govorimo o 15 do 20 odstotkov zdravnikov, ki res zlorabljajo ta sistem. Opozoril pa bi, da če bomo še naprej obtoževali zdravnike in konstantno ponavljali izraz dvoživke, bomo kot družba pripeljali zgodbo do točke, da se bo ponovil primer v SB Izola, ko je pred leti pacient ustrelil zdravnika. Nihče, ki dela v zdravstvu, ni kriv, da je sistem tak, kot je. Krivi so vsi drugi, ki so sedaj tiho oziroma iz ozadja ustvarjajo in konstantno potencirajo izredne razmere. To so različne interesne skupine, ki imajo na računih pluse. To bomo tudi javno pokazali in po 15. januarju bo zanimivo videti, kako se bodo ti deležniki odzvali."Kakšna bo rešitev tega problema?"Ne bomo izumljali tople vode. Estonci, Nizozemci, Finci so to že zdavnaj uredili in njihove rešitve je treba implementirati v naš sistem. Jasno je treba ločiti oba sistema. Javno zdravstvo je pravica vseh nas, da dobimo zdravstveno storitev, ko jo potrebujemo. Ali jo izvajajo javni zdravstveni zavodi ali zasebniki, je stvar nadzora in zakonskih členov."Če zdravnik opravi svoje delo in potem še dodatno dela pri zasebniku, ni sporno. Kaj pa, ko svojega dela v javnem zdravstvenem zavodu ne opravi, popoldne pa služi pri zasebnikih, na kar je javnost še posebno občutljiva?"Ja, seveda, to je zelo velik problem. Da to rešimo, moramo izboljšati upravljanje javnih zavodov in nadzor, določiti, koliko mora narediti zdravnik v svojem rednem delovnem času. Za to pa je potrebna digitalizacija, da bo jasen vsak korak tako zdravnika kot drugega zdravstvenega osebja."Kaj se dogaja z reorganizacijo nujnih medicinskih centrov?"Definirati moramo delovišča specialistov urgentne medicine in jih ločiti od dela družinskih zdravnikov. Poenotiti moramo delovanje urgentnih centrov in hkrati definirati potrebne satelitske urgentne centre. S tem bomo zmanjšali priliv v urgentne centre, družinske zdravnike pa moramo opolnomočiti, da oskrbijo pacienta, ko ni treba iti v urgentni center. V tej fazi potekajo strokovna pogajanja in iščemo dober kompromis, ki bo prinesel večjo varnost za paciente in boljšo oskrbo. Urgentni centri pokajo po šivih, ker primarna raven ne deluje optimalno. Stanje je postalo nevzdržno."Bodo nekateri kraji ostali brez dežurne službe?"Bojazen nekaterih županov, da bodo ostali brez dežurne službe, je neupravičena. Če bomo želeli v Sloveniji imeti ustrezno zdravstveno oskrbo za vsakogar, bo treba po moji oceni iti po poti Finske. Ta je vpeljala 22 zdravstveno-socialnih regij, kjer ima vsak prebivalec enako dostopnost do socialnih in zdravstvenih storitev."

(INTERVJU) Danijel Bešič Loredan: Reformo bomo izpeljali

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano