Kdaj lahko na popravek pokojnin računajo upokojenci, ki so si tudi po letu 2012 plačevali prostovoljno obvezno pokojninsko zavarovanje?
"Sprememba bo veljala od 1. novembra letos. Zpiz bo nove odločbe po uradni dolžnosti izdal v šestih mesecih, vsi pa bodo seveda dobili poračun za nazaj, od 1. novembra. Po novem se bo tudi obdobje plačevanja prostovoljnega obveznega pokojninskega zavarovanja po 31. decembru 2012 štelo kot pokojninska doba brez dokupa do prve prekinitve. Za prvo prekinitev se šteje bodisi upokojitev posameznika ali odjava iz tega zavarovanja, tudi zaradi nove zaposlitve. Torej tisti, ki so že upokojeni, bodo zaradi te spremembe dobili nove odločbe, tistim, ki se bodo šele upokojevali, pa se bo to že upoštevalo pri odmeri pokojnine. Treba pa je opozoriti na nekorektno obrazložitev predlagatelja teh sprememb, da zavod ni nikoli vrnil prispevkov, čeprav so ti zavarovanci ostali brez te dobe. Te navedbe ne držijo, ker se je ta doba vedno upoštevala in višina odmernega odstotka je bila za eno leto enaka kot za drugo dobo. Višina prispevka je pomenila zavarovanje za ožji obseg pravic in se že po ZPIZ-1 ne bi smela upoštevati kot delovna doba. Rešitev, ki je bila sprejeta sedaj, sem podpiral že leta 2017, ko je bila prvič predlagana, pa tudi takrat z neustrezno obrazložitvijo."
Bodo večinoma dobili višje pokojnine?
"Ja, v večini. Nekateri, ki imajo še kakšno drugo obdobje zavarovanja, ki se ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, pa ne."
A vendarle, zakaj imajo danes nekateri med temi upokojenci nižje pokojnine, kot jih bodo imeli po novem?
"Ker se je z uveljavitvijo novega pokojninskega zakona leta 2013 uvedla pokojninska doba brez dokupa, kamor se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje ni štelo, ampak samo kot pokojninska doba in posledično pri predčasni upokojitvi tudi znižanje pokojnine, ki je trajno."
So si tako plačevali pokojninsko dobo le tisti, ki so bili brezposelni in so na zavodu čakali na upokojitev?
"Premij si niso plačevali le tisti tik pred upokojitvijo, ampak tudi brezposelni, ki niso več imeli pravice do nadomestila, tudi študenti in še nekateri drugi zavarovanci."
Kaj pa tisti, ki bi se denimo zdaj odločil plačevati prostovoljno obvezno pokojninsko zavarovanje?
"Za te sprememba zakona ne velja, ampak le za tiste, ki so bili že vključeni na dan 31. decembra 2012 in ostali še naprej vključeni, seveda do prve prekinitve, kar lahko pomeni le kratko obdobje ali pa več let. Lahko se tudi še zdaj vključijo, vendar se jim ta doba ne bo štela kot pokojninska doba brez dokupa. Trenutno je več kot 7000 zavarovancev vključenih v to zavarovanje, kar je pa bistveno manj kot pred letom 2013."
To je pravzaprav najcenejša pokojninska doba?
"Do leta 2013, ko je mesečna premija znašala 57 evrov, je bila to res poceni doba. Potem se je zvišala mesečna premija na 190 evrov, danes znaša 270 evrov, kar za brezposelnega brez dohodkov ni malo. To pomeni za leto dni pokojninske dobe dobrih 3000 evrov, najnižji znesek za dokup namreč znaša preko 5000 evrov za eno leto pokojninske dobe. Občutnejši dvig mesečnih premij po letu 2012 je tudi botroval, da je marsikdo to nehal plačevati. V maju 2013 je bila sprejeta sprememba ZPIZ-2, ki je za zavarovance, ki so bili na dan 31. decembra 2012 vključeni v to zavarovanje kot brezposelni in še nadalje ostali v tem zavarovanju, omogočila plačilo prispevkov v nižjem znesku. Ta se je zanje postopno zviševal. V letu 2013 je znašal prispevek 59,43 evra, do leta 2020 se je zvišal na 256,24 evra in se izenačil z ostalimi zavarovanci. Tako da je bilo v letih 2013 in 2014 zanje to zavarovanje še zelo ugodno."
Ni to krivično do tistih, ki so leta dokupili za veliko višje zneske? Tako pridobljena doba se še vedno ne šteje kot pokojninska doba brez dokupa, čeprav so zanjo odšteli bistveno več denarja.
"Višina vplačanih prispevkov res ni primerljiva in zato je bilo že po ZPIZ-1 nelogično, da se je obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje štelo kot delovna doba, dokup študija in vojaščine pa ne. Z novelo ZPIZ-2 se je tudi to kasneje uredilo, tako da se vsa dokupljena doba do 31. decembra 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa."
Lahko upokojenci računajo na izredno uskladitev pokojnin decembra?
"Predlog je dal Desus, in sicer da bi se pokojnine za vse upokojence decembra še izredno uskladile za 3,5 odstotka. Svet Zpiza je v zvezi s tem predlogom sprejel sklep, da naj se, če bo prišlo do izredne uskladitve decembra, izredno uskladijo pokojnine samo tistim, ki so še prikrajšani zaradi neusklajevanja pokojnin med letoma 2010 in 2015. Torej ne vsem upokojenim. To pa pomeni, da bi decembra za 3,5 odstotka višje pokojnine dobili le tisti, ki so se upokojili vključno do leta 2010, in za 1,7 odstotka višje pokojnine tisti, ki so se upokojili leta 2011. Vsi ostali pa ne."
Zakaj?
"Ker so zaradi dosedanjih izrednih uskladitev že na boljšem. Torej imajo višje pokojnine, kot bi jih imeli brez teh izrednih uskladitev v preteklih letih."
Lahko daste primer za boljšo predstavo?
"Denimo nekdo, ki se je upokojil leta 2016, je zaradi izrednih uskladitev na boljšem že za 5,2 odstotka. Torej je razlika med tistim, ki se je upokojil leta 2010, in tistim, ki se je upokojil leta 2016, že skoraj devet odstotkov. Zato svet Zpiza ni naklonjen izredni uskladitvi za vse."
Kaj pa to pomeni za pokojninsko blagajno?
"Če se pokojnine decembra vsem izredno uskladijo za 3,5 odstotka, to pomeni na letni ravni za 205 milijonov evrov vsako leto več za pokojnine. Če pa se pokojnine izredno uskladijo samo tistim, ki so se upokojili do leta 2010, za 3,5 odstotka in upokojenim v letu 2011 za 1,7 odstotka, se izdatki pokojninske blagajne letno znižajo za 80 milijonov evrov. Torej bi izredna uskladitev na letni ravni pomenila 125 milijonov evrov. To pa niso zanemarljiva sredstva, glede na to, da izredna uskladitev ne pomeni enkratnega izdatka, ampak vsakoletnega. Vsi popravki pokojnin in uskladitve pomenijo tudi višje izdatke pokojninske blagajne. Glede na to, da še vedno nimamo dodatnih virov, denimo demografskega sklada, bo potrebnega več denarja za pokojnine iz državnega proračuna."
V razpravah o proračunu za prihodnje leto se predvideva v februarju tudi redna uskladitev pokojnin od 1. januarja za vse. Predvidoma v višini štirih odstotkov?
"Drži. To so zaenkrat le predvidevanja, končni statistični podatki bodo znani šele 15. februarja in takrat bo tudi točno znana višina redne uskladitve pokojnin. Če seštejemo vse redne in izredne uskladitve pokojnin od januarja lani, k temu prištejemo še morebitno izredno uskladitev v višini 3,5 odstotka decembra in redno januarsko v višini štirih odstotkov, bi se pokojnine v dveh letih zvišale za 16 odstotkov. To pa pomeni na leto že okrog 900 milijonov evrov ali za sedmino več dodatnega denarja za pokojnine vsako leto samo zaradi uskladitev v dveh letih. K tej vsoti niso prišteti vsi popravki najnižjih pokojnin, ki jih v zadnjem letu ni bilo malo, niti izdatki za dvakrat izplačan solidarnostni dodatek upokojencem z najnižjimi pokojninami, niti izdatki za letni dodatek."
"Že zdaj lahko rečem, da je za moške ugodnejša upokojitev 1. januarja 2022, za ženske težje napovem"
Tu je še zahteva sindikata upokojencev, da se letošnja redna januarska uskladitev popravi za en odstotek.
"To bi pomenilo še dodatnih 58 milijonov evrov."
Koliko možnosti ima torej ta zahteva?
"V sedanjih razmerah je to res težko napovedati. Tudi pri morebitnem tem popravku bi veljalo ubrati enako selektivno pot kot pri izredni uskladitvi. Torej bi zraven dobili le upokojeni do leta 2010, torej skupaj z izredno uskladitvijo v decembru 4,5 odstotka več, tisti, ki so se upokojili leta 2011, bi dobili 2,7 odstotka, upokojeni v letošnjem letu pa le odstotek."
Zakaj imate pomisleke pri zahtevi sindikatov? Glede na podatke o rasti plač bi se morale pokojnine po zakonu januarja zvišati za odstotek več, kot so se.
"Gre za statistični problem porasta plač v lanskem letu. Po celem svetu je imel covid negativne učinke. Vsi in povsod smo se morali prilagajati, samo metodologija statističnega urada je ostala enaka, kot da se ni nič zgodilo. BDP je padel za 5,5 odstotka, neto plače pa so se zvišale za 6,6 odstotka, bruto za 5,9 odstotka. Država je veliko pomagala z interventnimi ukrepi za ohranitev delovnih mest. Denarja, ki ga je namenjala za plače tistim, ki so bili na čakanju na delo, statistika denimo ni upoštevala v masi plač, ker jih ni izplačeval delodajalec, je pa vse dodatke, ki so jih dobivali zaposleni v času epidemije. Tako so se plače umetno povečale na račun visokih dodatkov. Le začasno, ne na dolgi rok, kot bi se pokojnine, če bi upoštevali pri januarski redni uskladitvi statistične podatke o rasti plač v lanskem letu. Na splošno se plače dejansko niso tako zvišale, razen minimalne. In naj še enkrat poudarim, meni je takšno neprilagajanje statističnega urada situaciji v času epidemije povsem nerazumljivo. Če bi se država odločila, da bo plačevala dodatke, ne pa tudi čakanja na delo, bi imeli pri tej metodologiji statističnega urada obratno situacijo, plače bi se celo znižale. Finančno gledano, še nikoli ni bilo ugodneje za upokojence kot v obdobju epidemije. Tisti z nizkimi pokojninami so dvakrat dobili tudi solidarnostni dodatek. Marsikdo se zato sprašuje, kje so bili upokojenci prikrajšani v primerjavi s tistimi, ki so ostali brez zaposlitve ali na čakanju. Redno so dobivali pokojnine, zakaj so bili potrebni še dodatki."
Znano je tudi že, v kolikšnih višinah bo drugo leto izplačan letni dodatek.
"Ta bo za posameznika višji za pet evrov v primerjavi z letošnjim letom, izplačan bo junija, v petih različnih zneskih. Najvišji dodatek, ki ga bodo prejeli upokojenci s pokojninami v višini do 570 evrov, bo prihodnje leto znašal 450 evrov. Lani je bil ta cenzus nižji, znašal je 525 evrov. Pri višjem cenzusu prihodnje leto sta namreč že upoštevani 3,5 odstotna izredna decembrska uskladitev pokojnin in štiriodstotna redna februarska uskladitev. Torej tudi če ne bo izredne uskladitve za vse, se cenzus ne bo spreminjal in bo že zaradi tega več upokojencev dobilo najvišji letni dodatek. Sprememb tudi ne bo pri upokojencih, ki del pokojnine dobivajo iz tujine. Ti so v preteklosti dobivali le sorazmerni del letnega dodatka, odvisno od višine njihove slovenske pokojnine. Od lani pa velja, da dobijo celega, odvisno od višine seštevka domače in tuje pokojnine. Če torej ta ne presega 570 evrov, bodo dobili najvišji letni dodatek v celoti. Najnižji dodatek, 140 evrov, pa bodo prejeli upokojenci s pokojnino, višjo od 970 evrov. Ob tem je treba poudariti, da je letni dodatek velik socialni korektiv, ker dobijo najvišjega tisti, ki so najmanj vplačevali v pokojninsko blagajno."
Kakšen je trend upokojevanja?
"V Sloveniji se bo letos starostno upokojilo okoli 19.000 ljudi. V zadnjih letih opažamo porast, ker je ZPIZ-2 imel največje učinke v prvih petih letih. Mnogi tudi odlašajo z upokojitvijo, predvsem moški, ki se jim splača počakati na višji odmerni odstotek. Ta letos znaša 59,5 odstotka, prihodnje leto bo 61,5, leta 2023 pa že 63,5 odstotka. Tudi spodbude, da vsak, ki dela po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, prejema ob plači še 40 odstotkov pokojnine in ima nad doseženimi 40 leti pokojninske dobe tudi ugodnejše vrednotenje te dobe, so k temu pripomogle."
Proti koncu leta je vedno aktualno vprašanje, kdaj se upokojiti, v letošnjem ali prihodnjem letu.
"Že zdaj lahko rečem, da je za moške ugodnejša upokojitev 1. januarja 2022. Tudi zaradi višjega odmernega odstotka. Za ženske težje napovem, ker še niso znani vsi podatki o plačah in uskladitvah. Če ne bo izredne decembrske uskladitve pokojnin za vse, bo tudi zanje ugodneje, če se bodo upokojile v novem letu oziroma če bo porast neto plač v letošnjem letu najmanj 6,1 odstotka. Težava je pa v tem, da bo ta podatek znan šele februarja prihodnje leto in se bo treba odločati v decembru na podlagi desetmesečnih podatkov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
