(INTERVJU) Dr. Nina Gorišek Miksič: "Bomo razglasili predajo? Zagotovo ne"

Odveč so besedne zveze "boj z virusom", saj sedaj z njim živimo. "Vojaška dikcija lahko v mojih očeh naredi precej škode. Boriti se z virusom? Ne moremo se, sploh pa - bomo razglasili predajo? Zagotovo ne, z virusom bomo živeli," pravi infektologinja.
Razvoj zdravil za vsa stanja, povezana z boleznijo covid-19, je močno pospešen, hiter, zdravil je več, a mnoga so v različnih fazah preizkušanj. Katera zdravila ste v prvem valu epidemije uporabljali v UKC in kakšne so izkušnje pri nas, po svetu? Denimo remdesivir je eno teh zdravil.
"Vsa zdravila na tem področju so eksperimentalna, ne gre za klasično zdravilo, kot ga razumejo ljudje - dobiš zdravilo in ozdraviš. Eksperimentalna zdravila uporabljamo na podlagi rezultatov raziskav pri bolnikih, ki so potekale sprva na Kitajskem, nato v Evropi in ZDA, in na podlagi rezultatov laboratorijskih raziskav, ki poročajo o delovanju zdravil na virusno razmnoževanje. Vendar kliničnih raziskav, ki bi zajele veliko število ljudi in bi bile randomizirane in kontrolirane, ta zdravila zaenkrat še nimajo. Zato tudi ni povsem jasnih odgovorov, v kolikšni meri pomagajo. Kljub temu pa smo na podlagi obstoječih znanstvenih podatkov o zdravljenju bolnikov s covidom v Sloveniji (in drugod po svetu) sprejeli strokovne smernice za zdravljenje bolezni covid z eksperimentalnimi zdravili. Te se seveda ob novih znanstvenih dognanjih sproti posodabljajo. Tako uporabljamo v zdravljenju že znani zdravili klorokin in hidroksiklorokin, ki se sicer uporabljata za zdravljenje revmatoloških obolenj, in smo ju sprva kombinirali z zdravilom lopinavir ali ritonavir, ki se sicer uporablja za zdravljenje okužbe z virusom HIV. Hidroksiklorokin in klorokin uporabljamo tudi sedaj, medtem ko so podatki za zdravilo lopinavir ali ritonavir manj prepričljivi, kadar bolezen traja dalj časa, in ga zato opuščamo. Med zdravili, ki jih doslej nismo poznali v Sloveniji, pa uporabljamo japonsko zdravilo favipiravir, ki je po sedaj znanih podatkih učinkovito pri manj hudi obliki covid pljučnice in ni primerno za težje oblike, in zdravilo remdesivir, ki ga uporabljamo pri nekaterih bolnikih z najtežjim potekom covid pljučnice, ki potrebujejo zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Vsa zdravila niso primerna za vse bolnike, prav tako so pomembni tudi stranski učinki zdravil in glede na to, da je najpomembneje najprej ne škoditi, pri vsakem bolniku dobro ocenimo vse vidike uvajanja eksperimentalnega zdravljenja, pretehtamo koristi in tveganja, preden zdravljenje bolniku oziroma svojcem predlagamo. Enoznačnega odgovora o tem, ali ta zdravila učinkujejo in koliko, ni, vendar pri bolnikih, pri katerih se soočamo z življenje ogrožajočo boleznijo in nimamo učinkovitega zdravila, uporabimo zdravila, ki zaenkrat še niso uradno odobrena za zdravljenje te bolezni in podatki o učinkovitosti ne slonijo na velikih, kontroliranih raziskavah, kljub vsemu pa obstajajo znanstveni podatki. Številne novosti v medicini so na podoben način prišle v klinično prakso in so sedaj uveljavljen način zdravljenja.
A poleg tega bolniki pogosto prejemajo tudi antibiotike, kadar se virusna pljučnica dodatno zaplete z bakterijsko okužbo. Prejemajo tudi ostala potrebna zdravila, ki so v redni uporabi."