(INTERVJU) Jože Hebar, novi predsednik uprave Elektra Maribor: Veliko sejno sobo smo namenili delovnim mestom za reševanje zaostankov

​Elektro Maribor po razrešitvi nekdanjega predsednika uprave Borisa Soviča iz poslovnih razlogov, zaradi česar je ta vložil tožbo na delovnem sodišču, za zdaj vodi Jože Hebar. Njegovo vodilo je usmerjeno v prihodnost poslovanja Elektra Maribor, zato ne komentira delovanja predhodnika. V poslovnem in investicijskem načrtu, ki ga je podedoval, pa namerava novelirati področje nadgradnje električnega omrežja. Pravi, da ima veliko izkušenj z digitalizacijo, s projektnim vodenjem. Največji izziv so mu pametna omrežja prihodnosti. Po prednovoletnem pogovoru na sedežu družbe smo dobili občutek, da so njegovi načrti v Elektru Maribor dolgoročni.

Glede na to, da ste pred mesecem, po turbulentnem odhodu takratnega predsednika uprave Elektra Maribor Borisa Soviča, napovedali zmanjšanje zaostankov pri izdaji soglasij za priključitev samooskrbnih virov, nas zanima, za koliko ste jih že skrajšali?

"To je bila najbolj pomembna prioriteta in po dobrem mesecu trdega dela smo pričeli obravnavati vloge, ki so jih uporabniki oddali septembra letos. Te vloge so tako sedaj že pred postopkom izdaje upravnega akta oziroma soglasja v primeru, ko je možna priključitev ali omejitev oziroma zavrnitev, kjer to ni mogoče, oziroma v nadaljnjo izjasnitev tam, kjer je mogoča nižja priključna moč od želene."

Od česa je odvisna omenjena zavrnitev ali izjasnitev?

"To je odvisno od razpoložljive kapacitete in konfiguracije omrežja, sploh glede na to, da je distribucijsko omrežje Elektra Maribor bolj specifično, saj je povprečna razdalja od transformatorske postaje do zadnjega uporabnika bistveno daljša, kot je to drugod v Sloveniji. To pa vpliva na zmogljivost omrežja z zornega kota priključitve razpršenega vira oziroma fotovoltaike v tem primeru."

Kakšna je bila torej dinamika reševanja teh soglasij pred vašim prihodom, glede na to, da so bili ti zaostanki eden glavnih očitkov zoper nekdanjega predsednika uprave Borisa Soviča?

"Torej dinamika je bila takšna, da so zaostanki praktično kontinuirano naraščali, zdaj pa kljub nenehnemu naraščanju števila prejetih vlog upadajo ..."

Kaj vi delate drugače, da je tako?

"Zaposlili smo dodatne uslužbence, odobrili najvišjo dovoljeno število nadur, z dekanoma Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakultete za energetiko smo izbrali okoli dvanajst dodatnih študentov, ki nam pomagajo. Celotno veliko sejno sobo smo namenili delovnim mestom za reševanje vlog za samooskrbe. Pri tem se dobro zavedamo, da so to zasilne (začasne) rešitve, zato bomo morali v prihodnje poiskati bolj trajne rešitve, da bomo lahko soglasja z ustrezno informacijsko podporo izdajali hitreje in bolj enostavno. Nekoliko smo prilagodili tudi postopke, kjer z oceno priključne moči skrajšujemo roke."

Koliko pa je zavrnitev soglasij?

"Žal vedno več, ker je stanje omrežja takšno, da večkrat ne omogoča priključitve želenih moči."

Je torej tukaj imel vaš predhodnik prav z argumentom, da omrežje ni dovolj robustno, kot je dejal, in ne sledi zahtevam uporabnikov ...?

"Robustno je napačen termin, bolj točna je trditev, da ni dovolj močno (ne zagotavlja potrebnih priključnih moči), saj se robustnost omrežja povezuje z odpornostjo proti zunanjim vplivom, kot so žled, padci dreves, in zagotavlja (vpliva na) razpoložljivost omrežja. Jakost omrežja pa je priključna moč, ki jo je mogoče prenesti preko električnega omrežja. Zato se z vašo ugotovitvijo ne bi povsem strinjal, glede na to, da se osredotočam na tekoče in prihodnje izzive poslovanja Elektra Maribor, pa ne bi komentiral zadev za nazaj, bi pa na tem mestu vseeno pripomnil, da je bil predhodnik skoraj desetletje odgovoren in pristojen za vlaganja v to isto omrežje. Pred nami so težki časi ter veliki in kompleksni izzivi, da našim uporabnikom zagotovimo nemoteno oskrbo in čim boljšo storitev ter da jim omogočimo priključitev razpršenih virov. Stanje na trgu je z zornega kota cen električne energije in posledičnih odpovedi pogodb o dobavah uporabnikom resno. In tudi zato ti iščejo samooskrbne vire. Ob čemer je za zdaj pri nas to posebnost, saj se elektrika takrat, ko je sonca v izobilju, proizvaja na vseh sončnih panelih, ko pa ga ni, se črpa iz omrežja. Omrežje tako prevzema naloge 'baterije'. V omrežju nam primanjkuje primernih hranilnikov energije, kot so prečrpovalne hidroelektrarne - (ČHE) Avče na primer, drugi primer bi lahko bila Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki pa še ni realizirana. Posledica je, da je za zdaj edina možnost, ki bi zagotovila popolno samooskrbnost na način, kot jo razumemo tehniki, ta, da je v kombinaciji s fotovoltaiko tudi baterijski hranilnik, ki dodatno ne obremenjuje omrežja v tolikšni meri."

Kaj še imate v načrtu poleg reševanja zaostankov pri izdaji soglasij?

"Zagotovo bo treba v poslovnem načrtu novelirati področje nadgradnje omrežja. Gre predvsem za interpolacijo števila transformatorskih postaj in skrajšanje povprečne razdalje omrežja do uporabnikov. Ob čemer se bomo ob zelo omejenih sredstvih za tovrstne investicije morali naučiti delati z manj viri, v delih omrežja, prednostno podvrženih takim potrebam, narediti več oziroma brez pretiranih vlaganj v omrežje zagotoviti večje količine prenesene energije. Zaradi toplotnih črpalk, poleti klimatizacije in povečane prisotnosti elektromobilnosti se namreč struktura porabe električne energije nenehno spreminja."

Digitalizacija je na pohodu tudi v elektrodistribuciji. Vse več je digitalnega merjenja porabe na daljavo ...

"Ne gre samo za pametne števce, ti so le en del mozaika 'smart grid' oziroma pametnih omrežij prihodnosti. Navsezadnje bi te rešitve lahko olajšale odločitve uporabnikom, ki bodo želeli dvig priključne moči ali pa priključitev razpršenega vira. Gre za celovit napredni merilni sistem, ki vključuje še merjenje na izvodih transformatorjev, prenos on-line podatkov v podatkovno skladišče, CRM-sistem, tako imenovani 'self care portal', kjer si bo lahko stranka sama pogledala, kakšne so možnosti povečanja priključne moči in/ali priključitve razpršenega vira, in če bo želela, sama opravila rezervacijo ali oddala vlogo."

Koliko nameravate letos skupaj nameniti za investicije?

"Investicijski načrt je že bil potrjen in razdeljen po posameznih področjih, zato ga ne moremo v tako kratkem časovnem obdobju celovito spreminjati, lahko pa vsak evro, ki ga bomo vlagali v omrežje, dvakrat obrnemo in pogledamo, ali ga vlagamo tja, kjer je to najbolj treba in kjer bo prineslo največ družbi Elektro Maribor in uporabnikom. Od planiranih 33 milijonov evrov bo za energetske objekte namenjenih okrog 86 odstotkov sredstev, za neenergetske objekte okoli desetina in za dokumentacijo približno štiri odstotke.

Ni nujno, da vlaganje v robustnost, ki ste jo omenjali prej, vedno prinese dvig priključne moči, včasih ga celo oteži. Na primer, če vkopljete električne kable v zemljo in se čez čas izkaže, da ne zagotavlja dovolj priključne moči, je potrebna vrsta postopkov in pridobivanja raznih ponovnih soglasij za izkop in ponovni vkop. In zato je treba nameniti več denarja za ponovno sanacijo prostora in podobno. Če je omrežje zdravo in ocena tveganja kaže, da kabliranje ni potrebno, in je omrežje izvedeno z izoliranimi vodniki na betonskih ali kostanjevih drogovih, se to lahko hitro ojača s še enim kablovodom do uporabnika."

Ko pride nova metla, je prvo vprašanje zaposlenih, kaj bo z njihovimi delovnimi mesti. Kakšna bo vaša kadrovska politika?

"V tem trenutku nimam nobene potrebe menjavati ljudi, ki dobro delajo. Moj cilj je, da kot kolektiv delujemo timsko, usklajeno in da je delovno vzdušje dobro. S ključnimi zaposlenimi sem se že srečal, s socialnimi partnerji tudi. Smo sorazmerno star kolektiv, saj je povprečna starost zaposlenih več kot 45 let. Absolutno potrebujemo nove kadre, zato smo tudi študentom, ki že delajo pri nas, dali vedeti, da računamo na njih."

Morda v upravi načrtujete spremembe, če dobite polni mandat?

"V upravi za zdaj ni razhajanj in ta trenutek ne vidim potrebe po spremembah. Res pa je, da sem na tem mestu dober mesec. Po moji presoji si vsak zasluži dve priložnosti, da se pokaže in dokaže, in za zdaj dobro funkcioniramo. Seveda nikoli ni vse idealno. Mene najbolj zanima učinkovitost, sem zelo operativen, in če kaj ni urejeno ali narejeno, lahko tudi sam pomagam ali morebiti tudi glede na dosedanje delovne izkušnje in kompetence poskrbim za to."