Visoka volilna udeležba, po neuradnih podatkih je 69,83 odstotka, Nataše Briški, urednice Metine liste, glede na to, koliko različnih organizacij se je vključilo v aktivacijo volivcev, ni presenetila toliko, kot jo je zelo velika razlika med zmagovalcem volitev Gibanjem Svoboda Roberta Goloba in drugouvrščeno stranko SDS. "Vsa merjenja javnega mnenja so nakazovala precej bolj izenačeno tekmo z največ dvema do tremi odstotnimi točkami razlike, zato je bil rezultat toliko večje presenečenje. Po drugi strani so bile manjše stranke ves čas na meji in vedelo se je, da bo njihov uspeh odvisen od tega, koliko bodo volivci glasovali taktično. Kar se je na koncu tudi zgodilo. LMŠ in SAB sta dobesedno padla za svobodo. Čeprav so stranke KUL in Gibanje Svoboda v predvolilni kampanji igrale timsko, za skupni cilj, da SDS ne zmaga, sta ti dve stranki plačali najvišjo ceno."
Čemu pripisujete tako močno zmago Gibanja Svoboda? Je mogoče ves uspeh pripisati obljubi o odpravi "janšizma" in vsega, kar ta pojem simbolizira?
"Na prvem mestu so ljudje z glasovanjem za Gibanje Svoboda zagotovo izrekli odločen 'ne' SDS in Janezu Janši. Ljudje si želijo reda in discipline, ne pa tudi davljenja, ki ga je sedanja vlada izvajala od prvega dne svojega mandata na način, da je napadala vsakogar, ki je ni hvalil. Drugi razlog je, da so volivci v Golobu videli uspešnega poslovneža, torej nekoga, ki ne prihaja iz državne uprave ali akademskega sveta in je uspešen tako doma kot v svetu. Poleg tega pa je bil zadnjih deset dni precej suveren v nastopih, tudi duhovit, deloval je iskreno, spontano, medtem ko se je pri nekaterih predsednikih političnih strank videlo, da so njihovi odgovori skrbno dodelani in zato preveč preračunljivi."
Gibanje Svoboda obstaja šele dva meseca, stranka še ni konsolidirana. Pred kakšnimi pastmi se je kot taka znašla? Ne nazadnje 41 poslanskih sedežev prinaša tudi močno prevlado v bodoči koaliciji. Se bodo v stranki lahko uprli skušnjavi hegemonske vladavine?
"Moja prva misel ob objavi neuradnih rezultatov je bila, da tako močna zmaga mogoče ni najboljša, saj izkušnje kažejo, da prevelika moč v rokah enega lahko privede do opitosti od oblasti, zaradi česar začnejo delati napake. Tako velika zmaga prinaša s sabo tudi velika pričakovanja in odgovornost stranke za ravnanja. Želela bi si, da bi v parlament prišlo več političnih strank, saj bi bila moč na ta način porazdeljena. Bodo pa že usklajevanja med bodočimi koalicijskimi partnerji, usmeritve, ki jih bodo sprejeli, in pa določanje ministrskih ekip pokazali, kakšen bo princip vladanja. Pri stranki, ki še ni konsolidirana in v kateri je velik del poslancev novincev, smo lahko priča tudi prehajanju k drugim strankam. Tako stranke na tako imenovani levici kot desnici bodo pregledale sezname, koga bi lahko v naslednjih letih potencialno rekrutirale, če se za to pokaže možnost. Ne nazadnje smo taka prehajanja že videli v zadnjih štirih letih. In to se dogaja novim, mladim strankam, kjer še ni take povezanosti, trdnosti."
Če si dober poslovnež, še ne pomeni avtomatsko, da boš dober politik
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali gre Golobu tako dobro kot vodenje podjetja od rok tudi politika.
"Tako je. Če si dober poslovnež, še ne pomeni avtomatsko, da boš dober politik. V politiki je veliko dogovarjanja, diplomacije, zdaj bomo lahko videli, kako spreten je pri tem. Veliko bo odvisno tudi od tega, s kakšnimi svetovalci se bo obdal. Če bo razumel, da mogoče ni v vseh stvareh vrhunski in bo določene stvari prepustil tistim, ki so na nekem področju boljši – kot je to denimo naredil v soočenju o zunanji politiki, kjer je v imenu stranke nastopala podpredsednica Marta Kos, mu bo to vsekakor koristilo."
V Golobovi stranki je kar nekaj ljudi, ki so bili prej v LDS. Ali to pomeni vrnitev te stranke na politično sceno?
"Od razpada LDS smo lahko opazovali, kako so se njeni kadri gibali med novoustanovljenimi strankami tako Pozitivne Slovenije, SMC Mira Cerarja kot LMŠ Marjana Šarca. To so ljudje, ki iščejo svoj politični domicil. Ali so ga našli v GS, bomo še videli. Taktični volivci so pred parlamentarnim pragom pustili LMŠ in SAB. Tudi rezultat Levice je delno posledica tovrstnega glasovanja."
V času vlade Marjana Šarca je bilo usklajevanje z Levico zelo naporno, zato se že pojavlja vprašanje, ali je pametno, da je del nove vlade. Kaj menite?
"Opazna so močna lobiranja, da Levica ne bi bila del vladajoče koalicije, vendar bi po osmih letih v opoziciji ta stranka morala imeti ambicijo postati del vlade. Ne nazadnje je del uspeha Gibanja Svoboda tudi na račun Levice in si zasluži vabilo v vlado. Menim, da je lahko konstruktiven partner. Poleg tega Golob, če bi povabil zgolj Socialne demokrate in ob zavedanju možnosti prehoda kakšnega poslanca, z 48 glasovi ne bo imel mirnega spanca. Z Levico bi dobili nekaj manevrskega prostora, imajo pa tudi kader za vodenje ministrstev, ki so jih omenjali v predvolilni kampanji kot tiste, ki bi jih zanimali. Tudi Golob je napovedal, da se bo pogovarjal tudi z njimi, kar je dobro. Sicer pa je zgodba Levice ena bolj žalostnih na teh volitvah, saj so rezultat skoraj prepolovili."
Kaj je poleg taktičnega glasovanja razlog za to?
"Ne razumem, zakaj so v kampanji govorili o obdavčitvi nepremičnin, saj je bilo jasno, da bo vsaka njihova izjava vzeta iz konteksta. Poleg tega sta hiša in avtomobil za Slovence nekaj svetega, zato je bil govor o tem napaka. Tako kot tudi razmišljanja o omejevanju plač v zasebnih podjetjih in v luči vojne v Ukrajini izpostavljanje nujnosti razmisleka o izstopu iz Nata pri čemer sta celo državi, kot sta Finska in Švedska, ki ju doslej omenjeno članstvo ni zanimalo, začeli govoriti o morebitnem članstvu. To niso bile pameten poteze in volivci so jih zanje kaznovali."
Kako pa vidite SDS? Janša je napovedal, da je stranka pripravljena sodelovati za skupno dobro, četudi bo v opoziciji.
"Janez Janša je znan po tem, da eno govori in drugo dela. Tudi v zadnjih dveh letih je vse naokoli pljuval strup, obenem pa govoril o sodelovanju. SDS bo zelo naporna opozicija, na okopih bodo spremljali vsako potezo vlade in jo poskušali zrušiti. Prišli so z virusom, zadnji dve leti so bili virus, ki je načel človekove pravice, strmoglavljal demokracijo, ogrozil vladavino prava, in odšli bodo z virusom. Vsekakor imajo dolgoletne opozicijske izkušnje in to vlogo odlično obvladajo, zato bodo v njej tudi zelo nevarni."
Če SDS ni izboljšala rezultata, pa je to uspelo NSi. Tudi na račun radikalnosti največje vladne stranke?
"Po doseženih odstotkih, dobili so 6,85 odstotka, niso dosegli spektakularnega rezultata, so pa pridobili poslance zaradi bistveno višjega vstopnega praga, ki je povezan z visoko volilno udeležbo. V primerjavi z letom 2018, ko je morala stranka za prestop praga dobiti okoli 38.000 glasov, je bil tokrat prag mnogo višji, skoraj 50.000 glasov. Drži pa tudi, da so nekaj pridobili na račun toksičnosti SDS. Sicer pa bi izpostavila, da bo v mandatu 2022-2026 v državnem zboru sedelo 36 poslank od skupno 90 poslanskih sedežev, kar je spodobnih 40 odstotkov. Pri tem je vidna jasna ločnica, medtem ko jih je v SDS in NSi le četrtina poslank, jih je v Gibanju Svoboda kar polovica, v SD 44 odstotkov in v Levici 40 odstotkov."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
