(INTERVJU) Nevzet Porić: Upam, da se bodo verniki počasi vrnili

Čeprav je 44-letni Nevzet Porić vodenje Islamske skupnosti v Sloveniji prevzel 1. julija lani, bo slovesna inavguracija novega muftija, ki jo bo vodil verski in duhovni vodja Islamske skupnosti v BiH reis ul ulema Husein Kavazović, potekala danes. Razlog za odloženo slovesnost so epidemija in z njo povezani ukrepi. Porić skupnost dobro pozna, saj je v njeno vodenje, najprej kot tajnik skupnosti, nato kot generalni sekretar, vpet od leta 2003. Zadnjih petnajst let je bil desna roka muftija Nedžada Grabusa, ki se je lani ob dokončanju džamije in Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani poslovil s tega položaja. V petletnem mandatu si je Porić zadal tako infrastrukturne in izobraževalne projekte kot projekte, ki bodo povezovali in s tem pripomogli k boljšemu razumevanju islama in skupnosti nasploh v širši družbi.

Kateri so bili največji izzivi ob prevzemu vodenja Islamske skupnosti, potem ko smo se vsi že drugo leto soočali z epidemijo?

"Prav zaradi epidemije in preventivnih ukrepov, ki niso bili vedno najbolje sprejeti med verniki, razmere niso bile najboljše, pa vendarle so bile bistveno boljše kot leta 2020, ko smo morali povsem zapreti vrata naših molilnic. Največji izziv je bil vsekakor, kako finančno zaključiti leto pozitivno, kako spodbuditi ljudi, da bodo prispevali v skupnost, kljub temu da se kar nekaj mesecev niso mogli udeleževati molitev v molilnicah in džamiji. Tudi zato bi se zahvalil vsem, ki so pripomogli, predvsem z letnimi članarinami, ki jih plačujejo družine, da nam je uspelo leto zaključiti v pozitivnih številkah. Islamska skupnost v primerjavi z nekaterimi drugimi cerkvami pomoči po interventnem zakonu ni dobila, saj so naši imami poročeni. In ves čas nam jim je uspelo izplačevati plače. Vlada nam je sicer obljubila pomoč, a do zdaj premikov ni bilo."

So se verniki že začeli vračati v verske objekte v enakem številu kot pred epidemijo?

"V letu, ki je za nami, je bilo eno ključnih vprašanj, kako vernike spodbuditi, da se vrnejo v molilnice, v džamijo. Do zdaj se jih je vrnila približno polovica, zato se trudimo organizirati posebne vsebine, s katerimi se spominjamo pomembnih dogodkov v zgodovini islama - kot je bila denimo februarja sveta noč lejletu-l-miradž, v kateri je Mohamed potoval iz Meke v Jeruzalem - da bi privabili čim več vernikov. Pred nami je postni mesec ramazan, ki se začne 2. aprila in bo po dveh letih potekal v veliko bolj sproščenih razmerah, in takrat želimo naša vrata odpreti na stežaj. Upamo, da se bodo vrnili tudi verniki."

Katere cilje pa ste si zadali za petletni mandat na čelu skupnosti?

"Razdelil sem jih v tri sklope. Na infrastrukturnem področju bi v Ljubljani, ob Muslimanskem kulturnem centru, radi zgradili muzej zgodovine islamske skupnosti, za kar že imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje, zagotoviti pa je treba še financiranje. Epidemija je marsikaj upočasnila, tudi investicije. Tudi trenutna svetovna situacija ni najbolj primerna za velika vlaganja, zato bomo morali počakati z določenimi projekti. Pa vendarle intenzivno pripravljamo projekt v Kopru, kjer smo kupili zemljišče, na Jesenicah želimo zgraditi dodaten objekt in tudi v Mariboru smo v fazi pridobivanja dovoljenja za rekonstrukcijo objekta, ki smo ga kupili in nam je zanj že uspelo pridobiti spremembo namembnosti v verski objekt, saj je bila prej v njem trgovina.

Tudi na izobraževalnem področju, zlasti v Muslimanskem kulturnem centru, si želim narediti korak naprej s tem, da bi osnovnim in srednjim šolam ter fakultetam ponudili 60- do 80-minutni program, v katerem bi učence, dijake, študente seznanili s skupnostjo, islamom in samim Centrom. V družbi je še veliko stereotipov in predsodkov, ki jih želimo razbijati s predstavitvijo širši skupnosti. Letno bi radi natisnili dve knjigi naših avtorjev v slovenskem jeziku in s tem dali svoj prispevek k razumevanju islama v Sloveniji. Pripravljamo pa tudi elaborat za ustanovitev gimnazije po vzoru škofijskih zavodov v Ljubljani. Prav tako pripravljamo učbenike za verouk v slovenskem jeziku.

Obenem bi radi pripravili program za splošno javnost, in sicer bi radi visoko raven dialoga, ki ga gojimo med različnimi cerkvami in verskimi skupnostmi, prenesli tudi med ljudi, da bi se spoznavali. Tako načrtujemo, da bi za ramazanski bajram, ki bo 2. maja, na ploščadi Centra gostili svoje sosede ter z njimi podelili veselje in radost ob tem prazniku, obenem pa bi to bila tudi priložnost za spoznavanje. Prav tako želim krepiti ekipo imamov, ki jih spodbujam k učenju slovenskega jezika, saj lahko le na ta način dobro predstavljajo sebe, skupnost in vero."

Kako notranje močna je Islamska skupnost v smislu razvoja islamskega mišljenja in prispevka k razumevanju evropskega islama?

"V tem pogledu je Islamska skupnost še vedno v fazi razvoja. Naš cilj je, da bi spodbudili mlade k študiju islamske teologije, da bi kasneje lahko prispevali z razvoju evropskega islama. Imamo odlične imame, a kot sem že dejal, je ovira jezik. Svojih izobraževalnih ustanov nimamo, zato je težko vzgajati lastne intelektualce, integracija imamov iz BiH pa je počasna."

Kako se boste lotili že dolgo odprtih vprašanj z državo, med katere sodijo prehrana v šolah, obrezovanje dečkov iz verskih razlogov, obredni zakol živali?

"Moj prvi cilj je, da bi otrokom muslimanom zagotovili primerno prehrano. Ne govorim o halal hrani, temveč možnosti, da bi otrok, ko je na jedilniku svinjina, lahko izbral piščanca. V skupino želim povezati mlade starše, ki bi si za to prizadevali na sistemski ravni. Še vedno namreč to težavo rešujemo zgolj na individualni ravni.

Vprašanje obrezovanja dečkov smo odprli v pogovoru s predsednikom vlade Janezom Janšo, z ministrstva za zdravje pa smo dobili odgovor, da je ta poseg mogoč. Zato smo naredili preizkus. Bolnišnice smo povprašali, ali bi bil tak poseg, glede na tolmačenje ministrstva za zdravje, mogoč. Iz UKC Ljubljana nam sploh niso odgovorili, iz UKC Maribor pa so sporočili, da bi bil mogoč, a ga v času epidemije ne opravljajo. Poleg tega bi to bil samoplačniški poseg, za katerega bi bilo treba v Sloveniji odšteti več kot 500 evrov, medtem ko ga je v Avstriji mogoče opraviti za 50 evrov. Še vedno ni rešeno vprašanje duhovne oskrbe v vojski in v zaporih, kamor naš imam hodi na lastne stroške. Želeli pa bi si tudi, da bi se otroci v slovenskem kurikulumu spoznali vsaj z enim bosanskim avtorjem, tako kot se tudi v Sarajevu učijo o Francetu Prešernu. A za zdaj volje za to ni."

Na položaju, ki ga zasedate, boste še bolj pod drobnogledom javnosti. Kako v današnjem kontekstu gledate na izjavo izpred nekaj let, da si boste zapomnili, kdo je bil proti izgradnji džamije?

"Ta izjava je bila zlorabljena. Nisem je izrekel na način grožnje. Povedal sem le, da ne bomo nikoli pozabili, kdo so bili tisti, ki so nam pomagali zgraditi džamijo, a so njeni nasprotniki to izjavo izkoristili z očitkom, češ da sem grozil."

Ob vojni v Ukrajini se nenehno opozarja na napete razmere v BiH, kjer ima veliko vaših vernikov korenine, sorodnike. So zaskrbljeni, negotovi?

"Žal je situacija težka, in ko sem bil pred tednom v BiH, sem opazil, da ljudi skrbi, bojijo se izbruha konflikta. Narediti je treba vse, da se prepreči kakršenkoli konflikt v BiH. Spremljajoč ravnanja evropskih politikov, ocenjujem, da se stvari odvijajo v pozitivni smeri. Povečana prisotnost pripadnikov Euforja prav tako pomirjujoče vpliva na tamkajšnje ljudi. Tudi reis Husein Kavazović je na zboru muftijev v Sarajevu svetoval, naj se imami pogovarjajo z ljudmi in jim pojasnijo položaj, da bodo lažje razumeli, kaj se dogaja. Apeliram na vse odgovorne, da preprečijo konflikt v BiH. Vidim, da se v tem pogledu trudijo tudi slovenske oblasti. Slovenija je bila do BiH vedno prijateljska država. Naj tako tudi ostane."