Le štiri mesece zatem, ko je Tatjana Mlakar prevzela vodenje zdravstvene blagajne, je minister za zdravje Janez Poklukar v javno obravnavo poslal predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Njen cilj, kot piše v predlogu, je omogočiti gibko strukturo upravljanja, na način, da bi skupščino in upravni odbor nadomestil enajstčlanski svet zavoda, v katerem bi imela kar pet glasov vlada, moč predstavnikov delavcev in delodajalcev, ki prispevajo v 3,4 milijarde težko zdravstveno blagajno levji delež, bi bila zminimizirana. Obenem bi minister dobil pravico zadržati vse odločitve ZZZS, ki ne bi bile "skladne s sprejeto politiko".
Skupščina ZZZS in sindikalne centrale odločno nasprotujejo vladnemu načrtu. K umiku predloga je ministra Poklukarja pozval tudi Desus, a minister za zdaj pri predlogu vztraja. Kakšno je vaše stališče do predlaganih sprememb?
"Spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so nujne, saj bo zakon vsak čas star 30 let, vendar pa nisem naklonjena parcialnim spremembam, spremembam, ki niso usklajene s ključnimi deležniki v sistemu zdravstvenega varstva, in spremembam, ki ne bodo prvenstveno uredile trenutnih zahtevnih vsebinskih težav delovanja sistema zdravstvenega varstva. Organi ZZZS tovrstnim predlogom nasprotujejo, saj so predstavniki uporabnikov in plačnikov sredstev izločeni iz možnosti upravljanja finančnih sredstev, ki jih vplačujejo. Konkretno: po predlogu bi bili iz upravljanja popolnoma izločeni delavci, ki prispevajo res velik delež v blagajno."
Temeljna očitka, ki ju je zaslediti k predlogu, sta, da se želi vlada polastiti zdravstvene blagajne in da spremembe pomenijo že nastavek privatizacije zdravstva. Tudi vi menite, da so to dejanski cilji predlagatelja?
"Težko se je opredeliti, kakšne cilje ima predlagatelj. Dejstvo je, da je že sedaj vpliv države na odločanje organov ZZZS precej velik, saj soglasje h ključnim vsebinam dajeta vlada in državni zbor, zato ne vidim razloga, da bi s kakršnimikoli posegi zmanjševali avtonomnost ZZZS, kar pomeni rušenje socialno solidarnostno oblikovanega modela zdravstvenega zavarovanja, ki zagotavlja zavarovanim osebam širok obseg zdravstvenih pravic."
Prizadevali si bomo ohraniti pravice
Sami zelo dobro poznate sistem, saj ste v ZZZS zaposleni že skoraj tri desetletja, poleg tega o zdravstvenih sistemih tudi predavate. Bi uveljavitev omenjenih sprememb na dolg rok lahko pripeljala do krčenja obsega pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja?
"Sama si tega ne želim. Prizadevali si bomo ohraniti socialni sistem, ki bo zavarovanim osebam zagotavljal najširši mogoči obseg zdravstvenih pravic, z vključevanjem vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, ki bodo pod enakimi pogoji te pravice zavarovanim osebam zagotavljali."
Je omenjeni zakonski predlog mogoče povezati z že več let trajajočimi težnjami določenih strank, tudi SDS in NSi, po razbitju monopola ZZZS na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja?
"Smo družba z dvema milijonoma zavarovanih oseb in vprašanje, ki se zastavlja, je, ali je racionalno in ekonomično ter hkrati v korist zavarovanih oseb za tak obseg zavarovancev ustanavljati več zavarovalnic za obvezno zdravstveno zavarovanje. Z več zavarovalnicami zagotovo ne bo na voljo več sredstev. Prav je, da se učimo iz primerov sosednjih držav, ko po razbitju v več zavarovalnic pred leti sedaj te ponovno združujejo v izhodiščno stanje, ker se je izkazalo, da je šlo za finančno in vsebinsko negospodarno rešitev (večji stroški, več zaposlenih). Pomembno pa je, da celotni sistem optimiziramo, to pomeni tudi ostale podsisteme, denimo izvajalce zdravstvenih storitev, ministrstvo, nacionalni inštitut za zdravje … ZZZS je zelo učinkovito, dvonivojsko upravljan in vsakoletno celovito revidiran ter izvaja organizacijske optimizacije. ZZZS izvaja tudi pooblastila prijav v vsa socialna zavarovanja in vodi register vseh zavarovanih oseb, teh vsebinskih pooblastil predlagatelji razgradnje niti ne izpostavljajo."
Pa vendarle minister Poklukar meni, da bi vlada kot ustanoviteljica morala imeti glavno vlogo pri upravljanju sredstev.
"Država v našo blagajno v primerjavi z delodajalci in delavci, ki prispevajo večino, prispeva le tri do štiri odstotke sredstev. S tega vidika se mi zdi pravično in korektno, da sredstva soupravljajo tisti, ki v blagajno vplačajo največ. Organi ZZZS so doslej vse ključne akte in aktivnosti sprejeli in izpeljali pravočasno, zato me skrbi, kako bi na ažurnost vplivala možnost ministrovega veta na odločitve, ki so v pretežni meri pomembne za zavarovane osebe."
ZZZS je kot zavarovalnica izjemno racionalen
Kaj razumete pod pojmom gibka upravljavska struktura, kar naj bi bil tudi cilj predlagane novele?
"Gibka upravljavska struktura je to, da predstavniki uporabnikov in vplačevalcev sredstev soupravljajo in soodgovarjajo za odločitve, ki pomenijo največjo korist za naše zavarovane osebe. Ne predstavljam si bolj gibke organizacije."
Z več zavarovalnicami zagotovo ne bo na voljo več sredstev
ZZZS se velikokrat očita, da je mastodont z rigidnim sistemom razdeljevanja denarja. Glede na podatke in analize, s katerimi razpolagate, bi lahko imeli večji vpliv na določanje cen storitev in materialov.
"Skladno z našimi pooblastili smo zelo proaktivni na tem področju. Je pa treba povedati - če mislite na našo vlogo priprave modelov plačevanja izvajalcev -, da smo pri določanju cen odvisni tudi od izvajalcev zdravstvenih storitev, ki morajo zagotoviti stroškovne analize. Brez teh se niti ni mogoče pogajati o cenah, kar lepo kaže zadnji primer preoblikovanja covid cen za bolnišnice. ZZZS je kot zavarovalnica izjemno racionalen, saj znašajo odhodki za delo službe letno približno 50 milijonov evrov, kar je 1,5 odstotka vseh odhodkov; vanje so vključeni tudi vsi stroški sistemske informacijske podpore do vsakega izvajalca zdravstvenih storitev. Ni nenavadno, da je upravljavec blagajne vedno deležen očitkov in zahtev posameznikov za povečanje sredstev, nenavadno je, da nikoli nihče ne pride s predlogi za racionalizacijo in optimizacijo, ki pa jih imamo v izvedbenem delu zdravstvenega sistema še zelo veliko. Sicer pa 3,4 milijarde evrov razdelimo vnaprej dogovorno: do 60 odstotkov cene storitev je namenjenih v pogajanjih dogovorjenim stroškom dela, tudi preostali del stroškov za zdravstvene storitve določijo partnerji v vsakoletnem Splošnem dogovoru, obvladujemo cene zdravil, obseg predpisanih zdravil izjemno narašča, enako tudi odhodki za nadomestila odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih in drugih razlogov. ZZZS torej nima možnosti samoiniciativnega razdeljevanja sredstev."
Kateri so poleg nujnega dialoga, ki ga vselej izpostavljate, ključni izzivi, ki jih vidite?
"Dialog je nujen, saj le na ta način lahko dosežemo kompromisne predloge, ki jih je mogoče realizirati. Ponujeno povezovanje in sodelovanje vseh udeležencev v sistemu z veseljem sprejemam in ju spodbujam. V prvih mesecih svojega mandata sem se med drugim že vsaj enkrat sestala z vsemi javnimi zdravstvenimi zavodi v Sloveniji. Želim, da skupaj iščemo načine, kako zdravstveni sistem približati in narediti koristen za naše zavarovane osebe, s primerno dostopnostjo, obvladovanjem in skrajševanjem čakanj."
Kako?
"Z analizo čakajočih v specialistični ambulantni dejavnosti smo želeli preveriti, ali je mogoče doseči, da zavarovane osebe na prve specialistične preglede ne bodo čakale nad dopustno čakalno dobo. Ugotovili smo, da bi z intenzivnim rednim čiščenjem čakalnih seznamov, primerljivo storilnostjo med posameznimi izvajalci istovrstnih storitev, redefinicijo modelov plačevanja in z nekaj dodatnih organizacijskih posegov v izvajanju dejavnosti pri izvajalcih le-teh to lahko storili. Skupaj z izvajalci zdravstvenih storitev bomo sledili temu cilju."
Kar zadeva zasebnike ...
Trenutno je aktualen nacionalni razpis skrajševanja čakalnih vrst. Vidite pri vključevanju zasebnikov kakšne pasti?
"Skrajševanje čakalnih vrst je najpogosteje izpostavljena besedna zveza v zadnjih desetletjih. Vanj smo vložili več kot sto milijonov evrov, pa se čakalne dobe niso bistveno zmanjševale. Prav tako imamo dogovorjeno možnost, da določene zdravstvene programe plačujemo po realizaciji, torej vse, kar izvajalci naredijo, še večji del z dodatnim deležem nad pogodbenim obsegom plačila. Če so izvajalci zdravstvenih storitev pred leti izpostavljali zahtevo, naj jim plačamo toliko, kot naredijo, sedaj, ko je to urejeno, izpostavljajo kadrovske in organizacijske težave. Seveda pa za zadnji dve leti ne moremo mimo opravičljivih razlogov, ki so povezani z epidemijo. Kar zadeva zasebnike, pa ponavljam: nobenih zadržkov nimam, če sodelujejo pri tovrstnih projektih, a pod enakimi pogoji."
Lansko leto je ZZZS zaključil s 87 milijoni evrov primanjkljaja, ki ste ga pokrili z notranjimi rezervami. Kako se pripravljate na morebitno novo krizo v luči prihajajoče "delta" jeseni?
"Sredstva iz rezerv smo počrpali. Letos se skupaj z izvajalci zdravstvenih storitev trudimo nadoknaditi, zaradi epidemije, izpadle programe iz preteklih mesecev. Trenutno je finančna situacija stabilna, a smo v skrbeh, kako se bo gibala stopnja zaposlenosti. Tudi zato iščemo ideje za manj tvegane modele zbiranja sredstev za financiranje zdravstvenega varstva, k čemur bi lahko prispeval tudi večji delež sredstev iz proračuna."
Kakšno pa je sodelovanje z ministrom za zdravje?
"Sodelovanje s trenutno ekipo ministrstva za zdravje je izjemo pohvalno. Najmanj enkrat tedensko se srečujemo, kooperativno iščemo rešitve. Je pa res, da nas je tako oblikovan predlog sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju presenetil, a politika in njeni interesi so včasih drugačni kot strokovni, ki jih zagovarja ZZZS."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
