Vanessa Čokl
Da je pravkar objavljena odločba ustavnega sodišča, po kateri opustitev glasovalnih naprav kot tehnične pomoči ne posega v pravico invalidov do nediskriminatornega uresničevanja volilne pravice, ter da zato ureditev v zakonu o volitvah v državni zbor ni neskladna z ustavo, je sporočil direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko. Upa, da se s tem "zaključuje neprestano zatrjevanje posameznih pravnikov, da je zakonska ureditev glasovanja invalidov v Sloveniji protiustavna".
{api_embed_photo_L30}606473{/api_embed_photo_L30}
No, stvar je malo kompleksnejša. In ni še prav pri koncu. Ustavno sodišče je odločalo samo o načinu glasovanja invalidov. In odločilo je s sedmimi glasovi za, proti je bil le eden (ddr. Klemen Jaklič). Pred ESČP pa je v zadnji fazi postopek odločanja, ali Slovenija generalno diskriminira invalide pri volitvah, in to od fizične dostopnosti do postopka glasovanja. "Ustavno sodišče bi lahko bilo preprečilo obsodbo Slovenije v Strasbourgu, a se je z odločbo, objavljeno včeraj, odločilo za drugačno razlago Mednarodne konvencije OZN o pravicah invalidov," pravi ustavni pravnik dr. Jurij Toplak in misli v tem primeru na nujnost glasovalnih naprav, ki je ustavno sodišče drugače kot mednarodna konvencija ne vidi. Toplak ne prvič opozarja, da mora biti nediskriminatoren, enak za invalide in neinvalide, ves volilni postopek, to pa pomeni prihod na volišče, dostop do volilnega lističa, tajnost volitev, avtonomna oddaja glasovnice ...
Ali Slovenija na volitvah diskriminira invalide, odloča tudi ESČP.
Ustavni sodniki so zdaj odločili, da veljavna zakonodaja zapoveduje fizični dostop vseh volišč invalidom, obenem pa da omogoča glasovanje s prilagojenimi glasovnicami, po pošti, s pomočjo druge osebe oziroma na domu pred volilnim odborom. Glasovanje po pošti da invalidom "v veliki meri zagotavlja dejansko enakopravno obravnavo". Večina ustavnih sodnikov je odločila, da pripomoček v smislu glasovalnih naprav zato, da bi invalidi lahko glasovali osebno, samostojno in tajno, ni potreben, ker da lahko glasujejo s tehnično pomočjo druge osebe, odločitev, za koga glasuje, pa da v vsakem primeru sprejme in izrazi volivec sam, tudi volivec invalid.
Ali ustavni sodniki pravilno razumejo, kdaj gre za diskriminacijo invalidov? Dr. Jurij Toplak zatrjuje, da ne razumejo. Torej bomo čakali na odločitev ESČP, ki bo pred seboj imelo slovensko stanje, evropsko konvencijo in konvencijo OZN. Ali slepi s preluknjanega kartončka, ki ga dobi, res lahko odčita glasovnico, Toplak pove primer. Ali pa kako bo volilno pravico udejanjil na primer invalid, ki živi sam in želi tudi voliti sam, brez pomoči drugega ...
