Iz predsednikovega urada sporočili, ali bo Pahor imenoval 15 novih veleposlanikov tik pred parlamentarnimi volitvami

Predsednik Borut Pahor je zavrnil poziv LMŠ, naj pred volitvami ne podpiše ukaza o imenovanju novih veleposlanikov. "Postopek postavitve novih veleposlanikov je del redne rotacije, ki sistemu slovenske diplomacije omogoča nemoteno in profesionalno delo," je poudaril Pahor v pismu predsedniku LMŠ Marjanu Šarcu. Ali bo Pahor dobra dva meseca pred parlamentarnimi volitvami podpisal ukaz o imenovanju 15 veleposlanikov, smo predsednikov urad že v sredo vprašali tudi iz Večera. V odgovor so nam posredovali omenjeno pismo Šarcu.

Volilni ciklus nima zveze

Zakaj bo podpisal ukaze imenovanju, predsednik utemeljuje takole: "Postavitev novih veleposlanikov je potrebna zavoljo izteka mandatov sedanjih veleposlanikov. Odlog imenovanja kariernih veleposlanikov v okviru redne rotacije bi bil neutemeljen in bi škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov Slovenije v mednarodni skupnosti. Postopek postavitve ni vezan na volilni ciklus, kar je dobro. Trideset let po mednarodnem priznanju Slovenije in imenovanju prvih veleposlanic in veleposlanikov ocenjujem, da je delo najvišjih slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujini na visoki profesionalni ravni."

Pahor v nadaljevanju spomni: "Konec leta 2009 je prišlo do spremembe Zakona o zunanjih zadevah, ki je bila v največji meri posledica zapletov med vlado in predsednikom republike glede postopka postavitve novih veleposlanikov. Od tedaj zakon vladi nalaga, da se v postopku posvetuje s predsednikom republike, še preden o postopku odloči vlada. V tem smislu so bile izkušnje in opozorila bivših predsednikov republike primerno upoštevana."

Neprimerno bi bilo čakati

Pahor dodaja, da postopek postavitve veleposlanikov običajno traja pol leta, menjave v zunanji službi Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) pa se praviloma izvajajo v poletnem času: "Tudi tokratni postopek poteka v skladu s pravili, običajno prakso in v običajnih rokih." Začel se je namreč v začetku novembra lani," opozori Pahor in: "Zaradi trajanja celotnega postopka postavitve novih veleposlanic in veleposlanikov bi bilo slabo in neprimerno čakati na izvedbo letošnjih volitev v državni zbor. Tudi v preteklosti menjave vlad (2018 ali 2020) niso vplivale na postopek imenovanja, ker ni utemeljenega razloga."

"Zakon o zunanjih zadevah omogoča vladi kvoto nekariernih vodij predstavništev Slovenije v tujini. Ta ostaja nezapolnjena, od leta 2021 so postavljeni trije od možnih petih," je na koncu v pismu še zapisal Pahor.

Iz ožjega ministrovega kroga

Dodajmo, o čemer smo pisali že včeraj, da je postopek izbire kandidatov za veleposlanike je sicer do pridobitve soglasja države gostiteljice tajen. Doslej so se v pristojnem parlamentarnem odboru poslancem že predstavili kandidati za veleposlaniška mesta v Zagrebu, Bratislavi, Koebenhavnu, Seulu, Kairu, Abu Dabiju in Rimu. V Zagreb naj bi odšel državni sekretar na MZZ Gašper Dovžan, v Bratislavo drugi državni sekretar Stanislav Raščan, v Koebenhavn pa vodja kabineta ministra Anžeta Logarja Mihael Zupančič. Generalni direktor direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko Jernej Müller naj bi odšel v Seul, vodja kadrovske službe na MZZ Sašo Podlesnik pa v Kairo. Vodja sektorja za Afriko in Bližnji vzhod Natalia Al Mansour naj bi postala veleposlanica v Abu Dabiju, dosedanji veleposlanik v Grčiji Matjaž Longar pa veleposlanik v Rimu.

Zamenjana naj bi bila do poletja tudi generalna konzula v Milanu in Trstu. V Milano naj bi šla Nataša Kos, vodja služe za strateške komunikacije v MZZ, v Trst pa Gregor Šuc, vodja sektorja za evropske zadeve. Vsa imena so iz ožjega kroga sodelavcev ministra Anžeta Logarja, le predvidena veleposlanica v Moskvi Smiljana Knez, ki pa se na odboru še ni predstavila, je Pahorjeva svetovalka za zunanje zadeve.